Strani

Prikaz objav z oznako bibliotekarstvo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako bibliotekarstvo. Pokaži vse objave

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live
Posted by na dan 5 komentarjev:
oznake: , , , , , , , , ,

5.10.17

Lepo je v naši domovini biti... predsednik*

Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.
Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.

Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.
Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.
Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.

Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.

Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.


Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:
- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,
- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,
- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?
- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,
- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,
- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,
- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,
- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,
- moti me nenehno nerganje,
- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,
- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan,
- dvomim, da se je predsednica samo sebe predlagala. Navsezadnje je imela celo Alenka B. težave zaradi samokandidature,
- ne vem, to je treba vprašati na zvezi,
- kaj, če bi takšne razprave vodili malo bolj interno ... nisem brala vsega, sem pa prepričana, da ne sodi v javnost,...


Bi uganili, katera zveza je to? Ta zapis je v bistvu odveč, ker sem o Zvezi napisal že vse.

Naj citiram nek naključni Etični kodeks:
IV. člen
... Kadar mora knjižničar izbirati med interesi svoje ustanove in osnovnimi načeli poklicne etike, daje prednost etičnim načelom.
...
X. člen
Knjižničar ne zlorablja svojega delovnega mesta in položaja za osebno okoriščanje.


* V tem prispevku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
Posted by na dan 2 komentarja:
oznake: , , , ,

27.9.17

Tradicionalno srečanje

Tudi letos organiziramo tradicionalno srečanje Biblioteama.

Dobimo se v ponedeljek, 2.10.2017 ob 17:00 v kavarni NUK.

Tokrat se nam bo pridružila tudi Nada Čučnik Majcen. Debati se lahko pridruži vsak, ki ga zanima knjižničarstvo. Iščemo tudi nove sodelavce za blog.
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , ,

22.6.16

Vse je v denarju...

V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)

Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).
Prihodki od članarin 6.615,00
Odvod članarine na ZBDS 4.949,00
Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.

To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.
Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533
Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79

Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.

Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , ,

23.2.15

Izšel je novi Štubidu

Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko e-maila sekcijasb@gmail.com.

V tokratni februarski številki smo posebno pozornost namenili lanskemu jubilejnemu 30. slovenskemu knjižnemu sejmu. V tej številki smo prvič pisali o literarnem natečaju z udeležitvijo naših študentov. Študentje pa smo se udeležili tudi lanskega Posvetovanja sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Laškem, kjer smo preživeli dva učenja in pridobljenega znanja polna dneva, se medsekcijsko družili in spoznavali znana bibliotekarska imena.


Kratek vpogled v vsebino februarske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:
  • Bruckin pogled: Manca Rakovec
  • Skupaj smo močnejši!: Urška Plaznik
  • Nassim Assefi: Aria (Bralni klub): Urška Levstek
  • Predbožično pitanje s srečolovom 2014: Urška Levstek
  • Knjižničarski ples: Ana Gašperič
  • Posvetovanje sekcij ZBDS 2014: Katja Šuler in Vanja Jazbec
  • Od Pedenjpeda do Antigone (bralna značka in domače branje v osnovnih in srednjih šolah): Katja Maček
  • Branje otroku in ure pravljic v knjižnici MKL: Nina Žibert
  • Najbolj priljubljene knjižnice za učenje in zakaj se študentje radi učijo v knjižnicah: Tjaša Babič
  • Miss Zukas ali Rex Libris? Lik knjižničarja v popularni kulturi: Mojca Trtnik
  • Intervju z red. prof. dr. Miho Kovačem EN KOVAČ KONJE KUJE: Anja Mrak
  • Jubilejni festival knjig - 30. slovenski knjižni sejem: Kristina Cvek in Barbara Kroflin
  • E-emka na 30. slovenskem knjižnem sejmu: Martin Čelig
  • Šolski knjigosled na 30. slovenskem knjižnem sejmu: Vanja Jazbec
  • Slovenske literarne nagrade: Eva Zadravec
  • E-izobraževanje IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE: Urška Levstek
  • Beletrinina šola kreativnega pisanja: Urška Levstek in Špela Sanabor
  • Skrita beseda avstrije: Špela Sanabor
  • V enem dnevu doživete vse tri smeri našega študija: Tinka Lapajne
  • Knjižni recenziji Krvavi poldnevnik (C. McCarthy) in Prepovedano – gej razkrinkal slovensko sceno (N. Rek-Neyo)
Seveda pa tudi tokrat nismo pozabili na poezijo, ki jo pišejo naši študentje in razvedrilno križanko s knjižno nagrado.

Ob tej priložnosti bi uredniški odbor povabil tudi k sodelovanju nove pisce. Vedite, da naj ne bo vsaka beseda, ki bo obtežila vaša usta, zaman. Povejte jo, pišite, bodite do nje kritični in hkrati nanjo ponosni. Želimo, da vas spremlja na vsakem koraku in da vas vodi do želenega cilja.

Želimo vam prijetno branje!
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , ,

5.2.15

Glasno zagovorništvo knjižnic - množično odprto spletno predavanje

Ta teden se je začelo brezplačno množično odprto spletno predavanje o zagovorništvu knjižnic - Library Advocacy Unshushed. Ni še prepozno, da se prijavite! Organizira ga Univerza v Torontu v okviru edX.



Knjižnice morajo vedno bolj jasno in glasno zagovarjati svoje storitve, virov pa je vedno manj. Na predavanju bodo tudi praktični nasveti in primeri dobrih praks.

Učni program je v angleščini na voljo tukaj:
http://courses.edx.org/c4x/University_of_TorontoX/LA101x_2/asset/LA101X__2015__Syllabus.docx

Upam, da se srečamo! Jaz sem že izpolnil prvi test :)
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , ,

3.7.14

Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.
NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)

Skromno


Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.

Kandidati


Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj
Posted by na dan 3 komentarji:
oznake: , , , , , , , , , ,

25.2.14

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.





---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.
Posted by na dan 23 komentarjev:
oznake: , , , , , , , , , , ,

13.5.13

Izšel je novi Štubidu

Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko sekcijasb@gmail.com.

Kratek vpogled v vsebino majske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:

Bralne navade skozi čas: Leja Rakar - Pri študiju veliko govorimo o informacijskih virih in kako se njihovi uporabniki spreminjajo skozi čas. Med kakšne uporabnike spadamo študentje?

Intervju z vodjo knjigarne IRENO GRILC: Polona Vozel - Irena Grilc je pred dvema letoma diplomirala na Filozofski fakulteti, natančneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Danes je stara 27 let in vodi knjigarno Felix v Kranju.

INTERVJU Z ASISTENTKO dr. Tanjo Merčun: Ana Češarek in Polona Vozel - Tanja Merčun, nekoč zlata maturantka in predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva (med leti 2005-2007), je asistentka in raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pogovarjali smo se o njeni akademski poti, zanimalo nas je tudi, katere lastnosti so potrebne za uspešno delo mladega raziskovalca.

DNEVI PRAKSE Izkušnje različnih študentov z obvezno prakso v 3. letniku: Neža Trošt

Študentje spoznavamo in se učimo: PRAGA IN ČEŠKI JEZIK: Mateja Kralj

PRAGA. Praha. Prague Prag - Ekskurzija 2013: Ana Č. in Maja P.

Študent/ka bibliotekarstva v akciji!: Mojca Trtnik - Kam po zaključku študija? Kje naj se zaposlim? Kakšna znanja imam in kakšna potrebujem? Kaj je moja prednost na trgu dela pred ostalimi iskalci zaposlitve?

Intervju z direktorjem knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka: Meta Eržen - V zadnjih dveh letih je knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka pod vodstvom mag. Matjaža Eržena pridobila nov vhod, ki omogoča vstop invalidskim vozičkom, selitev mladinskega oddelka na novo večjo lokacijo ter dala v izposojo elektronske knjige. Naštete so zgolj najpomembnejše novosti, veliko je še ostalih. Mag. Eržen si je vzel čas in za Štubidu predstavil svojo delovno pot ter vpogled v nekatere novosti v bibliotekarski stroki.

KNJIGARNA FILOZOFSKE FAKULTETE: Klara Jarc - Kaj torej počnem v knjigarni, kadar ne izdajam računov za pultom, pomagam strankam ali prodajam znižanih knjig v avli FF?

Pravljica iz Pariza: Maja Plazar - Mesto zaljubljencev. Mesto luči. Mesto ljubezni. Prestolnica umetnosti, mode in kulinarike. PARIZ.

Iz teorije v prakso: Urša Šega in Nina Žibert - septembra 2012 sem izvedela, da obstaja možnost, da bo v OŠ 8 talcev Logatec potrebno zaposliti knjižničarja za polovični delovni čas. S svojim študentskim delom in nabiranjem izkušenj, sem pričela januarja lani.

Najinih pet mesecev v deželi piva in klobas: Marjeta Šuštaršič in Agata Šimenc - Praha, prestolnica Češke republike. Pred nekaj tedni še najin dom, danes asociacija na čudovite trenutke preživete na študentski izmenjavi Erasmus.

Knjižničarski krožek na Osnovni šoli Tržič: Nina Zupančič - V knjižnici Osnovne šole Tržič sem se o knjižničarskem krožku pogovarjala s knjižničarko Martino Verč in učenkami petega razreda Emo, Iris, Majo in Zalo, manjkala pa je Nuša. Vsak četrtek se zberejo, da bi se čim več naučile o delu v knjižnici.

Paranormalna romanca žanr, ki ga poznamo vsi, a nihče ne ve, kaj to je : Tjaša Jevnikar - S tem člankom sem želela opozoriti, da Slovenci zamujamo s trendi svetovnega branja.

Stvari o diplomi anonimno 1. del – Prijava teme in začetki

Zgodbica za lahko noč: L. - Bil je čas, ko so rožice cvetele krvavo rdeče, saj so jih napajale reke umrlih mož. Bil je čas, ko so otroci jokali in žene so si pulile lase za izgubljenimi sinovi. Bil je čas, ko je po svetu divjala vojna med Dobrim in Zlom.

Sekcija menja kožo: Meta Eržen - Šele dobro sem začenjala razumeti kakšen način dela zahteva Sekcija študentov bibliotekarstva, ko se moram od nje že posloviti pa čeprav je še toliko idej v moji glavi.

Odbojkarice na Filozofski fakulteti: Maja Marija Marovt - Sem študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in že 3. leto vodim žensko ekipo odbojke FF.

Literarni dogodek : Martin Čelig - Festival Fabula: Miti o literarnih zvezdah

Bruckin pogled: Barbara Kroflin - Uživajte, se zabavajte in veliko novega se naučite, sodelujte med seboj. Udeležite se piknika Sekcije študentov bibliotekarstva, ki bo 21.5.2013, vzdušje je že zagotovljeno, prepričana sem, da se bomo imeli še bolj super, kot na predbožičnem pitanju. In seveda uspešno pri izpitih.

Seveda nismo izpustili poezije in razvedrilnih strani z odličnimi nagradami.

Pred izidom majske številke, sva urednici Ana in Maja, v mesecu marcu med študenti in profesorji izvedli spletno anonimno anketo, s katero sva ugotavljali zadovoljstvo bralcev ter njihove želje in ideje za nadaljnje številke. Ugotovitve kažejo, da so bralci zadovoljni, predvsem pa so poudarili, da želijo brati več študentskih izkušenj v praksi, kako priti do zaposlitve, kako pomembne so izkušnje med samim študijem pri nadaljnji zaposlitvi ter delovne izkušnje profesorjev, ki nas učijo. In e-oblika? Se bomo potrudili!


Na sliki od leve proti desni: Ana Češarek, Maja Plazar, Barbka Rode

Pripravili: Ana Češarek in Maja Plazar
Posted by na dan 3 komentarji:
oznake: , , ,

3.11.10

Katere vire uporabljajo bibliotekarji (Anketa – 2)

Na 4. skupnem strokovnem posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS s krovnim naslovom Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov z nadvse bogatim in zanimivim programom in zelo dobro udeležbo smo skušali med udeleženci z anketo pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire in kako uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji?

Prisotnih je bilo nekaj več kot 200 udeležencev (nekaj slik s posvetovanja), med katerimi pa so bili tudi tuji gostje in nekateri slovenski častni gostje, ki jih seveda nismo anketirali, zato izhajamo iz seznama organizatorjev. Po teh podatkih je bilo 136 knjižničarjev (67%), od teh je anketni list s 13 vprašanji izpolnilo in vrnilo tri četrtine (109, vendar sta od tega dva anketna lista neuporabna), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (78,7%) kot zelo dobro. Zbrani podatki predstavlja solidno osnovo za analizo stanja med slovenskimi specialnimi in visokošolskimi knjižničarji. Deset vprašanj je vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prvi dve vprašanji pa sta demografski - spol in starostna skupina.



Prikaz 1 - Udeleženci po seznamu prijav (število)

Strukturo udeležencev smo lahko določili le glede na spol, ker podatki o starosti ob prijavi niso znani, ločevanje glede na vrsto knjižnice (visokošolska ali specialna) pa v podrobnejši analizi ni bilo predvideno. Vemo, da je bilo med 136 prisotnimi knjižničarji 76 visokošolskih, 40 specialnih, 4 splošni in 16 iz Narodne in univerzitetne knjižnice. 82-odstotni delež žensk med udeleženci je bil pričakovan, kdaj kasneje pa bi kazalo primerjati udeležbo na posvetovanjih in konferencah s podatki o zastopanosti spolov v knjižničarskih poklicih in z ozirom na vrsto knjižnice.


Prikaz 2 - Struktura respondentov po spolu in starostnih skupinah (število)

Med respondenti je 82% bibliotekark in 18% bibliotekarjev, izrazito pa prevladujejo ženske v starostni skupini od 30 do 50 let (51% vseh respondentov oz. 62% med ženskami), moških pod 30 let ali nad 50 let je komaj "za vzorec". Ugotavljamo, da je pripravljenost za sodelovanje v anketi med spoloma povsem izenačena (avtor ankete je povsem neosnovano predvideval signifikantno razliko!). Posamezne odgovore sta "pozabila" označiti dva moška, pri ženskah pa je bilo takih 13.

Izsledke ankete predstavljamo po tematskih sklopih v nekaj zaporednih objavah, prva je skušala prikazati odnos slovenskih bibliotekark in bibliotekarjev do blogov in bloganja, tokrat pa bomo pogledali, katere vire in kako pogosto bibliotekarji v specialnih in visokošolskih knjižnicah uporabljamo za svoje strokovno bibliotekarsko delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in informiranje v stroki.

Na vprašanje Kako pogosto uporabljate bibliotekarske vire in strokovno literaturo za svoje strokovno delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in informiranje v stroki? so dgovorili vsi anketiranci, med njimi ni bilo nobenega, ki tovrstnih virov ne bi uporabljal, skoraj polovica jih po virih posega vsakodnevno, dobra tretjina pogosto in le 13 odstotkov redkeje.




Kje najpogosteje najdete potrebno literaturo in podatke?



Na to vprašanje so lahko anketiranci izbrali več ponujenih odgovorov in pokazalo se je, da najpogosteje segamo po virih v lastni knjižnici, kjer delamo, potem pa še v drugih knjižnicah. Uporaba lastnih osebnih virov in "drugo" pa sta povsem izenačena in po pogostnoti uporabe zapostavljena. Odgovora ni označila ena ženska v starostni skupini nad 50 let.

Kaj uporabljate?



Vprašanje je obsegalo uporabo slovenske in tuje literature, anketiranci so lahko izbrali več odgovorov. Uporaba tiskanih knjig, tiskanih člankov, elektronskih člankov in podatkovnih zbirk je skoraj povsem izenačena, rahlo prednost imajo podatkovne zbirke, dosti manj pa uporabljamo elektronske knjige, samo 38 odstotkov anketirancev. Branju elektronskih knjig je bilo namenjeno posebno vprašanje, o katerem bo govora drugič.

Katere slovenske strokovne časopise s področja bibliotekarstva zasledujete?



Prikaz 6 – Branost strokovnih časopisov

Vprašanje o strokovnih časopisih je bilo oblikovano gede na ciljno publiko, torej visokošolske in specialne knjižničarje, zato je nabor naslovov zožen in ne obsega tudi nekaterih drugih časopisov, npr. Šolska knjižnica, Potujoče novice ipd. Odgovora ni označila ena ženska v starostni skupini 30 do 50 let. Primerjali smo branost tiskane in elektronske izdaje posameznega naslova, pri tem pa smo nehote zagrešili napako in za Organizacijo znanja povprašali samo po elektronski izdaji, kar je opazil en sam anketiranec. Bere jo vsak drugi od anketiranih knjižničarjev. Po branosti vodi tiskana izdaja Knjižnice, pri kateri je njena elektronska verzija samo polovico toliko obiskana, popularnost Knjižničarskih novic pa ni odvisna od medija. Lahko rečemo, da segajo knjižničarke po strokovnih časopisih nekoliko več kot knjižničarji. Koliko uporabnikov bere obe izdaji, samo tiskano ali samo elektronsko izdajo nismo zasledovali, to kdaj drugič v obširnejši analizi.
Nadaljevanje: Bibliotekarji in spletni viri
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , ,

6.4.10

Knjižničarsko ogledalo - Melvil Dewey

Melville Louis Kossuth (Melvil) Dewey (10. 12. 1851 – 26. 12. 1931) - ameriški knjižničar in učitelj in izumitelj Deweyjeve decimalne klasifikacije. Bil je pobudnik anglo-ameriškega sodelovanja na področju katalogizacije. Predlagal je, naj ALA in LA združita prizadevanja za izdelavo enotnih pravil v angleško govorečih državah.

Od leta 1883 do 1888 je bil glavni knjižničar na Columbia University, od 1888 do 1906 direktor New York State Library. Od leta 1888 do 1900 je bil tudi tajnik in izvršni direktor Univerze države New York.


1. Zzzzzzzzzzzzzzz
Zbudite se, tole bo bolj zanimivo, kot si mislite.

2. OK, oprosti, sem bil še vedno v prazničnem načinu delovanja. Starost?
134.

3. Videz?
Urejen.

4. Nekaj v zvezi s knjižnicami, kajne?
Tako je! Gre za najbolj uporabljeno metodo za katalogiziranje knjig.

5. Mislil sem, da ste rekli, da bo zanimivo.
Saj je. To je izreden trenutek za knjižničarstvo. Že 134 let so piflarski moški z aknami in prezgodaj odrasle ženske z očali tiho katalogizirali knjige v skladu z načeli Melvila Deweya, ki smo ga ostali v veliki meri ignorirali. Ampak zdaj je rock legenda Keith Richards priznal, da ima strast za bibliotekarstvo. Neuspešno je želel v svoji veliki zasebni knjižnici uporabiti Deweyev sistem.

6. Keith Richards iz Rolling Stones?
Tako je. V svoji avtobiografiji je napisal, da so bile knjige njegova prva ljubezen, poudarja pa tudi pomen javnih knjižnic za enakopravnost.

7. Sympathy for the librarian?
Tako je.

8. Little Red Rooster?
Pšššt.

9. Wild Horses?
Poskusite 798, jezdenje (equestrianism).

10. 798?
Deweyjev sistem razdeli človeško znanje v 10 širših kategorij, kot so filozofija, religija, znanost in literatura, nato pa se vsaka deli v 10 podkategorij, bolj ali manj ad infinitum. Primer: "glasba" spada pod umetnost in rekreacija (700) in mu je dodeljena številka 780. Rock glasbo boste našli na 781,66, Rolling Stones in Keith Richards pa bodo predstavljali del tega.

11. Kdo je bil Melvil Dewey?
Nor Ameriški samouk, ki je pri dvajsetih letih izumil sistem in je znan kot "oče knjižničarstva".

12. Melvil?
Njegovo pravo ime je bilo Melville, vendar pa je bil še en njegovih hišnih projektov poenostavitev angleškega jezika. Želel je, da odpravijo vse odvečne črke.

13. Povejte:
"Ni problema, gospod, knjigo boste našli na 432,89718329."

14. Izogibajte se:
"Ne vem, mislim, da je na zgornji polici, pod Razno, nekje med Pingvini Patagonije in Napredne strategije ponudb."


Prevedeno iz: http://guardian.co.uk , ponedeljek, 5. april 2010




Še malo o pomenu Deweyja v knjižničarstvu:
Melvil Dewey je bil eden od prvih knjižničarjev, ki je spoznal nujnost vsebinskega opisa v knjižnicah in katalogih. Svojo Decimalno klasifikacijo je pripravil kot sredstvo za izražanje odnosov med dokumenti in tudi za izražanje odnosov med disciplinami oz. temami. Toda njegov klasifikacijski sistem ni vedno predstavil vseh tem, ki jih je dokument obravnaval. Paul Otlet in Henri LaFontaine sta naredila naslednji veliki korak pri opisovanju vsebine dokumentov in predstavljanju relacij med dokumenti in temami. Njuna Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) omogoča opisovanje toliko tem, kolikor jih knjižničar izbere kot primerne za določen dokument. To je drugače kot pri Deweyevi decimalni klasifikaciji (DDK), ki dovoljuje opis le ene od tem. Medtem ko je bila DDK uporabljena predvsem za razvrščanje knjig na policah, je UDK predvsem namenjena opisovanju vsebine.
SAYE, Jerry D.; Alenka ŠAUPERL: Išče se: učinkovit in preprost knjižnični katalog. Knjižnica, Ljubljana, 46(2002)3, 129-141 (PDF članek)
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , ,

24.3.10

Izteka se rok za oddajo vloge za napredovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti!

Obveščamo vas, da se počasi že izteka rok za oddajo vloge za napredovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Pravilnik o napredovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, obrazec za vlogo ter dodatna navodila in pojasnila lahko najdete na spletni strani Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/si/postopki/knjiznicarstvo/.

Zadnji rok za oddajo vloge v tem ocenjevalnem roku je do vključno 1. aprila 2010.

Vir: RSS ICB Knjižničarske novice

Posted by na dan 1 komentar:
oznake: , , , , ,

30.10.09

Prihodnost knjižničarstva je na spletu

V naslovu sem omenil, da je prihodnost knjižničarstva na spletu. Uporabniki nas tam najdejo in od nas vse bolj tudi pričakujejo primerno ponudbo storitev. Pričakujejo nivo storitve, ki ga poznajo z drugih spletnih strani, kot je npr. Amazon.com - katalog po meri uporabnika, enostaven za preiskovanje, z mnenji ostalih bralcev, s svetovanjem sorodne literature. Pričakujejo enostavnost, ki jo dobijo v Google Scholarju, kjer najdejo in tudi dobijo povečini dostop do polnih tekstov. A obenem se ne zavedajo, da je ta dostop omogočila knjižnica.

Udeležil sem se konference Internet Librarian International 2009, kar mi je omogočil moj delodajalec, Centralna medicinska knjižnica MF, UL Ljubljana. Govorilo se je o sodelovanju knjižnice in posameznikov v dobro knjižnice v raznih družabnih omrežjih, kot so npr. Facebook in Twitter. Teme so obsegale odprtokodne rešitve za knjižnice, kot so npr. Joomla za vsebinsko predstavitev knjižnic in KOHA kot rešitev za katalog knjižnice. Zadržali smo se tudi pri načinih privabljanja uporabnikov na spletne strani knjižnic in analiziranje tipov teh uporabnikov.

V spominu mi je ostalo predavanje The Invisible Library (Tony Hirst) - Nevidna knjižnica. Tony je govoril o storitvah, ki jih knjižnice omogočajo, vendar na tak način in tam, kjer jih uporabnik potrebuje. In na način, da uporabniku knjižnica ni v oviro pri delu, pač pa stoji ob strani in nudi storitev. Na primer v Google Schoolarju omogoči dostop do gradiv in tudi uporabnika vodi preko svojih spletnih strani na to storitev. Cilj je ponuditi tisto, kar imamo tam, kjer uporabnik to uporablja. Vendar tako, da uporabnik ve, da to omogoča knjižnica. Pa vendar, ali je res nujno, da uporabnik to sploh ve?

Sporočilo, ki sem ga zaznal, je: Pojdimo tja, kjer so naši uporabniki - ponudimo jim najboljšo storitev. Vedimo, kaj naši uporabniki želijo - to izvemo iz analize statistik obiska in ključnih besed. Obnašajmo se svoji ustanovi primerno, kar pomeni, da ne sodelujmo na vrat na nos v družbenih omrežjih, ker je to moderno. Premislimo, kaj bomo tam ponudili in kako se bomo povezali s tamkajšnjo skupnostjo. Pripraviti bi morali pravila obnašanja knjižnic in primerne scenarije odzivanja na specifične situacije, kot so npr. sporni komentarji na blogu knjižnice. Za primer si lahko ogledamo 'Should Your Library Have a Social Media Policy?'.

Tipični primer so spletne strani knjižnic na Facebooku: uporabniki se sicer povežejo s knjižnico, vendar koliko in kako? Ali so sporočila knjižnice na Facebooku učinkovita? Ali uporabniki dejansko odprejo sporočila knjižnice? Ali sprejemajo prisotnost knjižnice v tem okolju in bi uporabili dodatne storitve, če bi jih nudili? Takšna in podobna vprašanja je potrebno premisliti v strategiji sodelovanja na družabnih omrežjih. Kako se povezati s skupnostjo na njej sprejemljiv način?

Knjižnice ne bodo šle nikamor in nikakor ne bodo izginile - se pa bodo korenito spremenile! V težavah bodo tiste, ki ne bodo tam, kjer so njihovi uporabniki. Če bodo uprabniki pričakovali storitev na mobilnih napravah, bodo tam morale biti. Kako pa bomo to storili, pa je na nas, strokovnjakih, da ugotovimo in izvedemo.

Posted by na dan 3 komentarji:
oznake: , , , , , , ,

8.9.09

NOČ RAZISKOVALCEV

Vabimo Vas na NOČ RAZISKOVALCEV, prireditev, ki bo potekala 25. septembra 2009 na Filozofski fakulteti (http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se bo predstavil s tremi dejavnostmi:
ob 17. uri bodo magistrski študenti predstavili svoje raziskovalno delo v obliki plakatov
ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke
ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.

SPREMEMBA KRAJA SREČANJA:
*Srečali se bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani, dvorana M3,4 ob 18. uri.*

Prisotni bomo tudi člani iz Biblioteama. Veselimo se srečanja z vami!
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , ,

5.9.09

O aktualnih temah in nas samih

Odprli smo nekaj zanimivih in kritičnih tem sočasno, da mi v pomanjkanju časa ne uspeva sodelovati v vseh toliko, kot bi imel povedati (sem čveka, saj vem). Pa še toliko »konzervativen« sem, da si včasih raje najprej pripravim koncept, ga dvakrat preberem, zbrišem ali dodam vejico tu in tam, omilim ali zaostrim mnenje ipd. Saj ne, da je zato prispevek toliko boljši, samo jaz sem bolj zadovoljen, ko pritisnem na gumbek »objavi«, ampak časa pa gre več. Danes, ko je deževno sobotno dopoldne, ravno pravšnje za nekaj sitnih misli, se mi ne ljubi na tržnico in sem sedel za računalnik. Lotil se bom teme objavljanja, čeprav samo kot komentar Tilnovi tretji točki (". . . Nezadostno sta zastopana oba vidika (tako resnih kot malo manj resnih objav"). Objavljanje, oglašanje, angažiran pristop strokovnjakov . . . Najprej sem hotel napisati kot komentar k @Tilnu, pa me je Biblioblog zavrnil, češ da je sestavek predolg . . . pa ga zato objavljam samostojno.

Res zanimive in »kritične« [sic!] teme si (ste) odprli v zadnjih nekaj tednih (saj tudi prej, ampak tokrat se omejujem samo na novejše, to je objavljanje, zlato/črno knjigo in prestavljanje pomembnejših kolegic/kolegov), apak odziv je v glavnem »nikakav« . . . (če pa že, so vedno ista imena). Že v komentarjih o anketi sem pred časom podvomil, zakaj tako majhen odziv. Najbolj verjetni glavni vzroki za tako majhno odzivnost na ankete in tudi na objavljene teme so lahko trije:

  • dosti manjša obiskanost bloga, kot si mislite (oz. solidna obiskanost, vendar malo število različnih obiskovalcev), o čemer ima skrbnik bloga tehnične podatke. Nekaj dodatne vzpodbude in popularizacije v tem primeru ni problem, samo lotiti se je treba,
  • ali tisto, kar me bolj skrbi in kar si ti omenil v komentarju – po domače pišmevritovstvo oz. »kaj me pa briga« . . . nekaj odziva je bilo kdaj pa kdaj na »oprijemljive« teme, ko je bilo treba obesiti župana ali pa direktorja knjižnice, to je lahko, linč imamo radi, skoraj nič pa o fundamentalnih vprašanjih dejavnosti, stroke, znanosti . . . o tem je seveda težje razmišljati in lahko se zgodi, da je človek sam vpleten in sokriv za stanje. Pa seveda k temu še to naše vrtičkarstvo – dokler klesti toča po sosedovem vrtu, sem miren, da le k meni ne pride . . . Objavljanje/neobjavljanje pač ni nevarno za mojo knjižnico . . . Ampak takšna neodzivnost, pasivnost se nam je že nič kolikokrat pošteno maščevala, ko je zato šlo kaj mimo nas, proti naši volji, v našo škodo . . . mi pa smo spet zvonili šele po toči.
  • omenili pa ste nekateri tudi rešpekt ali že kar bojazen pred izpostavljanjem, človek sicer zazna problem, pa se noče pokazati, izpostaviti . . . Prav zoprno vprašanje imam na račun strokovnjaka, ki se noče (si ne upa) izpostaviti za svojo stroko. Ko je šlo za plače, je bilo kar dosti čivkanja, zakaj toliko manj, ko gre za stroko?

Hm, mogoče pa se sploh motimo in pišemo o temah, ki se zdijo samo nam zanimive in problematične? Drugim 1500 slovenskim bibliotekarjem pa ne . . .

Ukrepati bo mogoče (če sploh? oz. spet vprašanje, kdo bo pobudnik, izvajalec, organizator, priganjalec), ko bomo poznali razloge, bojim se, da so vsi trije (optimistično zadnji pomislek o 1500 bibliotekarjih negiram), pa še kak drug, ki ga nisem izpostavil. Za nekatere smo krivi vsi in vsak zase, torej bi jih morali iskati in reševati pri/v sebi vsak zase. Gotovo pa je »vzgoja« bibliotekarja bolj zapletena in se začenja že v ranem otroštvu in šoli, kjer angažiranost in radovednost še vedno nista vrlini ampak prej pokora (najprej za učitelja, potem še za učenca). Kako si naj sicer razlagam, da pogosto ni nobenega odziva niti na direkten in boleč dražljaj – nekajkrat sem (da omenjam samo svoje grehe) direktno popljuval študentsko sekcijo in s tem tudi študente (predvsem njihovo pasivnost), potem pa še lastno stanovsko organizacijo DBL . . . nobenega odziva ni bilo niti od tistih, ki so za to poklicani! Ne verjamem, da nihče od njih ne obiskuje Bibliobloga! Če ga ne, pa je žalostno. Kaj res noben študent ne čuti želje, da bi pomagal kaj spremeniti (ne samo, da spremenijo drugi zanj!) in enako član DBL-ja?!

Saj je res, da je opazka, kritika, včasih že kar napad potreben, da se problema zavemo, da o njem obvestimo druge, ki ga mogoče ne čutijo, ne opazijo, ne zaznajo . . . Ampak, če se pri tem konča, ni nič narejeno! Kritika mora biti konstruktivna, ciljno naravnana, slediti ji mora dejanje, konkretno reševanje in odpravljanje problema, pomanjkljivosti, uvajanje novosti ali izboljšave! Zato za začetek pozivam vsaj študente, ki v stroko šele vstopate in ste še (upam) polni idealizma in idej, tudi energije (ki nam včasih že malo pojenja), niste še »ukalupljeni« v vsiljene vzorce razmišljanja in delovanja, bodite bolj aktivni pri sooblikovanju strokovnega okolja, v katerem boste preživeli večji del svojega življenja! Saj je res, da na marsikaj še ne morete vplivati, lahko pa začnete in nekatera vrata so vam že na široko odprta, ali pa so priprta in jih korajžno odprite! Začnite na Oddelku, v društvu, na posvetovanjih, tudi z objavami, strokovnimi in kritičnimi. Aktivno sodelujte v delovnih skupinah in telesih, prisilite odgovorne, da opravljajo svoje delo in izpolnjujejo svoje zadolžitve. Z vašo pomočjo, seveda! Kolikokrat je bilo že postavljeno skoraj klasično vprašanje »Kaj pa lahko naredi društvo zame?«. Napaka! Napaka! Pravilno vprašanje je »Kaj pa lahko jaz naredim za društvo?«. Odgovor ima vsak v sebi. Za društvo, za stroko . . .

Bodi dovolj! Tako je zaključeval razmišljanja na radiu naš pokojni kolega dr. Mirko Rupel, ravnatelj NUK-a. Upam, da ste opazili, da ima NUK novega ravnatelja (prvo ravnateljico v svoji zgodovini).
Posted by na dan 4 komentarji:
oznake: , , ,

18.8.09

Anketa - "Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo"

....premalo. To je mini ugotovitev naše spletne ankete. Rezultati so soglasni:

Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:

Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)

To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.

1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).

2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.

3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.

4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).


Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.

Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.


Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!
Posted by na dan 4 komentarji:
oznake: , , , , ,

9.6.09

Informativni dnevi za magistrske programe in predstavitev novega doktorskega študija

15.6.2009 ob 17.00 v predavalnici 528
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v študijskem letu 2009/2010 začel z vpisom v drugo stopnjo študija na programih: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom in Založniški študiji. (več o tem)

Ker so programi novi, se v zvezi z njimi verjetno pojavlja veliko vprašanj. Zato vas vabimo na informativno srečanje 15. junija 2009 ob 17. uri v predavalnici 528 (peto nadstropje) Filozofske fakultete na Aškerčevi c. 2 v Ljubljani. Predstavilo se bo način študija, vsebino predmetov in predavatelje.

Na spletni strani Univerze v Ljubljani je razpisan tudi novi doktorski program Filozofske fakultete. V njem naš oddelek sodeluje s smerjo »informacijske vede«. Tudi o njem bomo lahko več informacij posredovali na informativnem dnevu.
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , ,

9.2.09

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.
Posted by na dan 7 komentarjev:
oznake: , , , , , , , , ,

28.1.09

BOBCATSSS 2009, Porto, Portugalska

Porto
Od 28. do 30. januarja na Portugalskem poteka simpozij knjižničarstva BOBCATSSS 2009, organiziran s strani študentov bibliotekarstva.
Letos ga organizirajo študentje Univerze v Tampere, Finska (Oddelek za informacijske študije in interaktivne medije) in Univerza Porto, Portugalska.

Naslov je: Challenges for the new information professional

Slovenskih prispevkov ni. Škoda, da naš oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ne zna pritegniti študentov k resnemu delu. Letos jim je baje zmanjkalo denarja tudi za kotizacije. Nekaj študentov se je posvetovanja vseeno udeležilo.

Sam sem se udeležil posvetovanja že dvakrat in obakrat je bila neprecenljiva izkušnja. Možnost sodelovanja z vodilnimi evropskimi in svetovnimi znanstveniki na tem področju je izjemna. Pritegnil me je en naslov članka: Information ethics as reflected in LIS curricula: Comparative analysis of Croatian and Slovenian learning programs, avtorji: Nikica Gardijan, Ivana Morić Filipović, Franjo Pehar, Srećko Jelušić iz Zadra. Izgleda, da morajo o slovenskih strokovnih vprašanjih pisati drugi. Še sreča da vsaj kdo.
Posted by na dan 1 komentar:
oznake: , , , ,

22.1.09

Knjižničarski blogi

Sarah Lohre, Nadine Ullmann in Christian Hauschke so objavili knjigo z naslovom "LibWorld - library blogs worldwide", ki je prostodostopna. V 30-ih člankih je opisan razvoj blogerstva v knjižničarstvu v različnih državah (Argentina, Australia, Austria, Belarus, Belgium, Brazil, Canada, Denmark, Finland,...).

Toplo priporočam!

Tilen
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , ,
Naročite se na: Objave (Atom)