Sodelovanje bibliotekarjev v družbenih omrežjih

Na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Knjižnica: Odprt prostor za dialog in znanje smo skušali z anketo med udeleženci pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik izpolnilo in vrnilo 53 prisotnih. Več o anketi in strukturi respondentov je bilo objavljeno v uvodnem delu prispevka Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, o drugih virih pa poročamo na Biblioblogu v nadaljevanjih - o uporabi strokovnih časopisov govori Katere slovenske strokovne časopise beremo bibliotekarji?, o bralnikih pa Koliko bibliotekarji poznajo in uporabljajo elektronske bralnike?

Na vprašanje Sodelujete v družbenih omrežjih? je odgovorilo 51 respondentov (prazen odgovor sta pustila po ena ženska in en moški). V družbenih omrežjih sodeluje 63% anketirancev, kar je nekoliko več, kot je pokazala anketa, izvedena na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, rezultati pa so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah; leta 2010 je sodelovalo v družbenih omrežjih le polovica respondentov. Tokrat 19 respondentov (37%) družbenih omrežij ne uporablja, vendar samo dva zaradi nepoznavanja, ostalih 17 v omrežjih ne sodeluje, ker jih to ne zanima. Kategorično odklanja sodelovanje v družbenih omrežjih več žensk (40%) kot moških (27%).

Sodelujete v družbenih omrežjih? (absolutno število)

Zmagovalec je seveda Facebook, ki ga uporablja 61% respondentov, delež sodelujočih je pri ženskah in pri moških povsem izenačen. Na Twitterju so ženske nekoliko manj aktivne (12% respondentk) kot moški (18% respondentov), povsem enako razmerje velja tudi za LinkedIn.

Če uporabljate Facebook - Katere od navedenih profilov zasledujete? (absolutno število)

Od aktivnih jih največ sodeluje na Facebooku (31), le tretjino toliko jih hodi na Twitter (7), profil na LinkedIn ima prav tako 7 anketirancev. Na nekaterih drugih omrežjih sodelujeta 2 anketiranca. V dveh ali več omrežjih sodeluje 23% respondentov (dva moška (18%) in 10 žensk (25%), razen ene so vse iz starostne skupine 31 do 50 let).
Ob pregledu in primerjavi odgovorov nismo znali povsem uskladiti odgovorov o sodelovanju na Facebooku (31 odgovorov "da") z odgovorom na vprašanje o ustvarjanju spletnih virov, kjer navaja lastni profil FB samo 19 respondentov.

Nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana

S ponosom predstavljamo nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana:

http://www.dbl-drustvo.si

Od sedaj ima na voljo tudi RSS:

http://dbl-drustvo.si/?feed=rss2

Novost pa je Twitterr stran:

http://twitter.com/dbl_drustvo

Nova je tudi skupina na Facebooku:

http://www.facebook.com/group.php?gid=380768675766

Biblioteam je namreč zasnoval novo spletno stran, uredil prehod na novo gostovanje in skrbi za vzrdževanje. Poskusili smo poenostaviti kreiranje in nadaljni razvoj spletnega oddelka društva. Osredotočili smo se na bistvo - obveščati o dogodkih v društvu in javna predstavitev dejavnosti ter enostavnejše kontaktiranje z javnostmi.

Upamo, da boste knjižničarji in ostala zainteresirana javnost zadovoljni!

Facebook in zasebnost

Kako na Facebooku nadzorujemo vidnost svojih objav?

Družabno omrežje Facebook je vedno bolj priljubljeno in verjetno imate tudi vi med Facebook prijatelji zelo različne skupine ljudji - od družinskih članov in dobrih prijateljev do sodelavcev in sošolcev iz "ta starih časov". Za prijetno Facebook izkušnjo tako za nas kot naše Facebook prijatelje je priporočljivo, da znamo upravljati z objavljenimi Novicami (News Feed) in lastnim Zidom (Wall), kar marsikateremu uporabniku povzroča težave. Poglejmo si nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko enostavno nadzorujemo, kaj se pojavi med našimi Novicami in kdo ima do teh vsebin dostop.

Seznami prijateljev

Facebook ponuja možnost, da prijatelje razvrstimo v poljubne skupine. Do te možnosti dostopamo tako, da v meniju Uporabniški račun zgoraj desno izberemo možnost Urejanje prijateljev. V levem stolpcu Seznami kliknemo na možnost Prijatelji, pri čemer imamo nato zgoraj možnost Ustvarjanje novih seznamov. Ko ustvarimo želene sezname (npr. Družina, Sodelavci, Sošolci ipd.), lahko pri vsakemu izmed prijateljev določimo, v kateri seznam pripada (lahko izberemo tudi več seznamov za isto osebo).

Poskrbimo za zasebnost profila

Ko imamo urejen sezname prijateljev, jih lahko uporabimo za nastavljanje zasebnosti. Za splošne nastavitve v meniju Uporabniški račun izberemo možnost Nastavitve zasebnosti in preverimo vidnost Informacij na profilu. Pri vsakem elementu profila lahko z izbiro možnost Po meri omejimo vidnost elementa na določene skupine. Npr. če želimo, da fotografije, na katerih nas drugi označijo, vidijo samo dobri prijatelji, v meniju pri tem elementu profila izberemo možnost Po meri. V oknu, ki se odpre, v meniju pri oddelku Omeji vidnost nato izberemo možnost Določeni ljudje ... in vtipkamo ime seznama prijateljev (lahko vpišemo tudi imena posameznih prijateljev).

Ta element profila bo viden samo prijateljem v skupini "Knjižničarji"

Če pa recimo želimo nastaviti, da bežni znanci ne vidijo našega Datuma rojstva, pri tej možnosti v oknu Custom Privacy (Zasebnost po meri) vpišemo ime seznama (ali oseb) v oddelek Skrij pred.

Ta element profila bo viden samo prijateljem, vendar ne prijateljem v skupini "Znanci"

Vidnost objav aplikacij in igric

Isti princip lahko uporabimo tudi pri posameznih objavah kjerkoli na Facebooku. Če recimo želimo objaviti nov Zapisek (Notes) in vemo, da bo zanimal samo naše kolege knjižničarje, lahko prej objavo nastavimo Zasebnost zapiska tako, da v meniju izberemo možnost Urejanje in nato Omejimo vidnost ali Skrijemo zapisek pred določeno skupino ljudi, tako kot smo že pri nastavitvah zasebnosti opisali. Enako lahko storimo tudi pri objavi Fotografij in drugih vsebin.

Izbira možnosti Urejanja pri Zasebnosti zapiska

Poleg tega lahko na podoben način vidnost nastavljamo tudi pri igranju različnih igric, ki nas pogosto pozivajo k objavljanju različnih sporočil za prijatelje. Če npr. radi igramo FarmVille, pa ne želimo, da se naše objave o najdenih zlatih jajcih ipd. prikažejo vsem prijatelje, pred objavo obvestila enostavno kliknemo na ikono s ključavnico in izberemo možnost Urejanje; prijatelje, ki igrajo to igrico, pa lahko razvrstimo v poseben seznam.

S klikom na ključavnico dostopamo do možnosti urejanja vidnosti

Nato pa izberemo seznam prijateljev (ali določene prijatelje), ki jim bo objava vidna

Igre in aplikacije pogosto objavljajo različne kratke objave na naše Zidove, kar ni vedno zaželeno. Če želite, lahko vsaki aplikaciji preprečite objavo kratkih novičk na vašem Zidu tako, da v meniju Uporabniški račun izberete možnost Nastavitve aplikacij. Ko najdete določeno aplikacijo v seznamu, kliknite na povezavo Uredi nastavitve in v oknu, ki se vam odpre, preverite zavihek Dodatna dovoljenja. Tu lahko izklopite možnost Objave nedavne aktivnosti na zidu.

Izklopite objavo kratkih zgodb na vašem zidu

Kako se znebiti nadležnih objav prijateljev

Vsi pa gotovo imamo tudi kakšnega prijatelja, ki seznamov prijateljev ne zna uporabljati in ki objavlja vse po vrsti ali pa prepogosto objavlja novice iz svoje priljubljene igrice. Tudi v tem primeru Facebook ponuja preprosto rešitev. Pri pregledovanju novic se lahko z miško zapeljemo čez vsako objavo in počakamo, da se nam v zgornjem desnem kotu objave pojavi gumb Skrij. Ko kliknemo to možnost, lahko izberemo ali naj se skrijejo vse objave določene osebe ali vse objave določene aplikacije.

Skrijte objave osebe ali aplikacije

Če se kasneje premislimo, lahko prijatelje ponovno prikažemo med novicami tako, da v spodaj desno pri novicah kliknemo na povezavo Uredi Možnosti.
V primeru, da imate kakšnega prijatelja, ki vam zelo vztrajno pošilja povabila za določeno aplikacijo ali igro, ne pozabite na to, da imate tudi možnost, da aplikacijo popolnoma blokirate tako, da obiščete stran aplikacije in kliknete na povezavo Blokiraj program ali aplikacijo blokirate kar pri prejemanju povabil. Tako ne boste več videli objav aplikacije med novicami ali dobivali različnih povabil povezanih s to aplikacijo.

Vzemite zasebnost v svoje roke!

Upam, da boste s pomočjo teh nasvetov lažje nadzorovali novice in objave na Facebooku. Uporaba seznamov je preprost način za upravljanje zasebnosti in vidnosti objav na Facebooku, čeprav se morda na prvi pogled zdi nekoliko zakomplicirano. Kljub temu boste z vajo in urejenimi seznami hitro uredili svoje objave in poskrbeli za to, da prijatelji vidijo objave, ki jih res zanimajo. Predvsem pa vam naj ne bo nerodno skriti objave aplikacij ali prijateljev, ki za vas niso zanimive.

Prispevek je napisala Alja Sulčič, ki je prispevek prvič objavila v angleščini na svojem blogu. Za članek se lepo zahvaljujemo!

Predlog vodil za sodelovanje knjižnic v družabnih omrežjih

Splet je postal že pred časom izredno družabno okolje. Čedalje več poudarka je na pogovoru, sodelovanju, civilizirani izmenjavi mnenj, samo-promociji posameznikov in skupin. Kot lahko ena nerodnost škodi ugledu posameznika, če se zgodi na večjem družabnem dogodku, tako isto velja za udejstvovanje na spletu. Saj je splet navsezadnje globalni družabni dogodek!

Knjižnice imajo v večini primerov vsaj svojo spletno stran s kratko predstavitvijo. K tej dodamo tudi objavljanje tekočih novic knjižnice, ki so večini primerov pasivne – uporabniki jih ne morejo komentirati. Vendar to ne pomeni, da se o knjižnici ne govori drugje na spletu. Nekatere knjižnice imajo zato svoje bloge in se trudijo povezati s svojo skupnostjo. To lahko počnejo tudi na drugih spletnih storitvah, kot sta na primer Facebook, MySpace in Twitter. V tujini sem zasledil Netvibes, ki omogoča pripravo preproste digitalne knjižnice raznih virov knjižnice na enem mestu. Popularna je tudi storitev Ning, ki omogoča brezplačno grajenje lastnih družabnih omrežij – kot da bi si knjižnice omislila lastno verzijo Facebooka!

Posamezniki si lahko pri svojem udejstvovanju v družabnih omrežjih privoščimo marsikaj, omejeni smo samo s skrbjo za naš dober ugled in možnostjo, da nas kdo toži za obrekovanje. Knjižnica pa je organizacija in si ne more privoščiti lahkotnosti v tolikšni meri. Tudi druge večje organizacije, ki sodelujejo v družabnih omrežjih, to vedo. Zato so pričele oblikovati nekakšna vodila za sodelovanje posameznikov, ki so zaposleni v organizaciji, v sodobnem družabnem spletu. V tem zapisu jih bom poskusil nekaj predstaviti in začeti debato na to temo.

1. Posameznik, ki piše svoj osebni blog, naj zavaruje sebe in svojega delodajalca s kratko izjavo, da so mnenja na njegovem osebnem blogu njegova, in da ne odražajo nujno stališč njegovega delodajalca.
   
   
2. Ne izpostavljajmo poslovnih skrivnosti, tako zasebno, kot v okviru organizacije. Na primer ne govorimo o notranjih zadevah knjižnice, če le te niso za javnost. Nikakor ne govorimo o uporabnikih in drugih osebah, povezanih s knjižnico – brez njihovega strinjanja!
   
   
3. Predstavimo se in povejmo, kdo smo! Časi anonimnosti na spletu so minili in ostali v devetdesetih, danes gre za osebno integriteto in predstavitev. Povejmo, kdo smo, za koga delamo in kaj tam počnemo.
   
   
4. Spoštujmo avtorske pravice – še posebej mi bi morali biti zelo natančni in dosledni v tem pogledu! Citiranje virov in referenc je odraz akademske zrelosti posameznika, vsi stojimo na ramenih večjih pred nami.
   
   
5. Splet je družaben in nanj hitro zaidejo slike in posnetki s proslav in zabav. Pred objavo je dobro vedeti, ali se posamezniki strinjajo z objavo na spletu? Isto velja za javno objavo pogovorov. Vedno imejmo dovoljenje osebe ali skupine, ki jo bomo izpostavili! Tudi, če bomo osebo priporočili z dobrimi nameni.
   
   
6. Izogibajmo se obračunavanju sporov preko spleta! Vsak spor se da rešiti zunaj javne sfere ali pa na profesionalen in vljuden način. Obstajajo ljudje, ki uživajo v provokacijah in netenju javnih sporov. Za te je rešitev skrajno profesionalno odzivanje in v končni fazi, ko ne gre drugače, ignoriranje. Ne škodimo svoji knjižnici z nerodnostmi pri soočanju s svojimi čustvi, predvsem jezo in užaljenostjo. V pomoč naj nam bo vodilo, da se strinjamo ali pa ne z idejo, ne pa s posameznikom, ki jo je zapisal.
   
   
7. Kar objavimo na spletu, moramo prej preveriti po svojih najboljših močeh. Sami smo odgovorni za vsebine in njihovo točnost, ni pa nujno, da bomo z napako škodili samo sebi. Ne posplošujmo, vedno bodimo natančni in imejmo ustrezne vire, ki potrjujejo naše mnenje.
   
   
8. Ali knjižnica že ima vodila za obnašanje svojih zaposlenih na delovnem mestu in zunaj njega? Ta vodila veljajo tudi na spletu, saj splet ni zaslon s tekstom, pač pa kraj, kjer se dogaja vse več družbene interakcije.
   
   
9. Premislimo, kako se želimo predstaviti in kakšen ugled želimo negovati. To je še posebej pomembno, če pišemo za blog knjižnice, saj se naš ugled avtomatsko odslika kot ugled knjižnice, za katero pišemo.
   
   
10. Ponudimo nekaj vrednega, nekaj kar doda k obstoječemu znanju področja, za katerega pišemo – ali pa sproži debato za rešitev neke težave tega področja. Sprejmimo odgovornost, če se motimo, in to tudi javno priznajmo.
    
    
11. V komentarjih se zapiše marsikaj in kakega bo treba kdaj tudi zbrisati. Negativnim kritikam se izognemo s kratkim opisom sprejemljivega komentiranja in v naprej opisanim pogojem objavljanja komentarjev.
    
    
12. Vse, kar objavimo na spletu, bo tam ostalo nekaj časa, vsaj nekaj mesecev. V večini primerov pa bo to ostalo na spletu več let ali pa ne bo nikoli zbrisano. Ravnajmo temu primerno!

Viri, ki sem jih uporabil za ta zapis. Veliko zgornjih vodil je zgolj povzetek že obstoječih dokumentov.

• Should Your Library Have a Social Media Policy?
• US government tackles social media security head-on
• 10 things you should cover in your social networking policy
• More on Taking Social Media Policies Inside Enterprise 2.0 - Eight Issues to Consider
• IBM Social Computing Guidelines
• Intel Social Media Guidelines
• AHS Blogging Policy <- vodila za srednješolce!
• Twitter in the Workplace

Naslednja dva vira sta obsežni zbirki povezav do člankov in že obstoječih vodil za sodelovanje v družabnih omrežij:

• Enterprise: List of 40 Social Media Staff Guidelines
• Social Media Governance

Prihodnost knjižničarstva je na spletu

V naslovu sem omenil, da je prihodnost knjižničarstva na spletu. Uporabniki nas tam najdejo in od nas vse bolj tudi pričakujejo primerno ponudbo storitev. Pričakujejo nivo storitve, ki ga poznajo z drugih spletnih strani, kot je npr. Amazon.com - katalog po meri uporabnika, enostaven za preiskovanje, z mnenji ostalih bralcev, s svetovanjem sorodne literature. Pričakujejo enostavnost, ki jo dobijo v Google Scholarju, kjer najdejo in tudi dobijo povečini dostop do polnih tekstov. A obenem se ne zavedajo, da je ta dostop omogočila knjižnica.

Udeležil sem se konference Internet Librarian International 2009, kar mi je omogočil moj delodajalec, Centralna medicinska knjižnica MF, UL Ljubljana. Govorilo se je o sodelovanju knjižnice in posameznikov v dobro knjižnice v raznih družabnih omrežjih, kot so npr. Facebook in Twitter. Teme so obsegale odprtokodne rešitve za knjižnice, kot so npr. Joomla za vsebinsko predstavitev knjižnic in KOHA kot rešitev za katalog knjižnice. Zadržali smo se tudi pri načinih privabljanja uporabnikov na spletne strani knjižnic in analiziranje tipov teh uporabnikov.

V spominu mi je ostalo predavanje The Invisible Library (Tony Hirst) - Nevidna knjižnica. Tony je govoril o storitvah, ki jih knjižnice omogočajo, vendar na tak način in tam, kjer jih uporabnik potrebuje. In na način, da uporabniku knjižnica ni v oviro pri delu, pač pa stoji ob strani in nudi storitev. Na primer v Google Schoolarju omogoči dostop do gradiv in tudi uporabnika vodi preko svojih spletnih strani na to storitev. Cilj je ponuditi tisto, kar imamo tam, kjer uporabnik to uporablja. Vendar tako, da uporabnik ve, da to omogoča knjižnica. Pa vendar, ali je res nujno, da uporabnik to sploh ve?

Sporočilo, ki sem ga zaznal, je: Pojdimo tja, kjer so naši uporabniki - ponudimo jim najboljšo storitev. Vedimo, kaj naši uporabniki želijo - to izvemo iz analize statistik obiska in ključnih besed. Obnašajmo se svoji ustanovi primerno, kar pomeni, da ne sodelujmo na vrat na nos v družbenih omrežjih, ker je to moderno. Premislimo, kaj bomo tam ponudili in kako se bomo povezali s tamkajšnjo skupnostjo. Pripraviti bi morali pravila obnašanja knjižnic in primerne scenarije odzivanja na specifične situacije, kot so npr. sporni komentarji na blogu knjižnice. Za primer si lahko ogledamo 'Should Your Library Have a Social Media Policy?'.

Tipični primer so spletne strani knjižnic na Facebooku: uporabniki se sicer povežejo s knjižnico, vendar koliko in kako? Ali so sporočila knjižnice na Facebooku učinkovita? Ali uporabniki dejansko odprejo sporočila knjižnice? Ali sprejemajo prisotnost knjižnice v tem okolju in bi uporabili dodatne storitve, če bi jih nudili? Takšna in podobna vprašanja je potrebno premisliti v strategiji sodelovanja na družabnih omrežjih. Kako se povezati s skupnostjo na njej sprejemljiv način?

Knjižnice ne bodo šle nikamor in nikakor ne bodo izginile - se pa bodo korenito spremenile! V težavah bodo tiste, ki ne bodo tam, kjer so njihovi uporabniki. Če bodo uprabniki pričakovali storitev na mobilnih napravah, bodo tam morale biti. Kako pa bomo to storili, pa je na nas, strokovnjakih, da ugotovimo in izvedemo.

Biblioblog je odprl nov kanal za diseminacijo informacij - Twitter

Z današnjim dnem (7.9.2009) smo naredili enega izmed korakov k večji razpoznavnosti Biblioblog-a, hkrati pa smo odprli novo pot k diseminaciji informacij na področju knjižničarstva v Sloveniji.

Twitter je dostopen tu: Biblioblog_si twitter. Na tem mestu ga lahko uvrstite med svoje povezave.

Ta kanal diseminacije bo ostal odprt in ne bo le modna muha. Zaenkrat bodo zanj veljala naslednja pravila:

- pisalo se bo tako v slovenščini kot angleščini
- objavljali bomo zelo kratke novice, ki se pojavljajo v dnevnem časopisju in se tičejo knjižnic
- linkanje na objave na Biblioblogu
- linkanje na pomembne novice iz tujine
- pod vsako novico se bomo podpisovali (razen takrat, ko se bomo pozabili...) avtorji Bibliobloga in sicer z akronimi: ^MI (Mitja), ^TM (Tilen) in ^NB (Nini) (tako da se bo točno vedelo kdo je avtor objave)

Nekaj smo o twitterju že pisali na Biblioblogu.

Pa lep dan še naprej!

Anketa - "Ali uporabljate Twitter?"

Twitter je brezplačna storitev socialnega mreženja in mikro-bloganja, ki omogoča svojim uporabnikom pošiljanje in prebiranje novic, imenovanih "tweets" ali "tviti". Tviti so tekstovna sporočila velikosti do 140 znakov, ki se prikažejo na strani uporabnika. Dostopna so drugim uporabnikom, ki so znani kot "followerji" ali "sledniki" in so naročeni na sporočila. Pošiljatelji ali tviterji lahko omejijo dostavo samo prijateljem ali so, kot običajno, prosto dostopna vsem. Uporabniki lahko pošiljajo in sprejemajo tvite preko spletne strani http://www.twitter.com.
Primeri zanimivih tviterašev so:
mitja_i, dmajcenovic, TilenMandelj, miropusnik


Twitter se uporablja na mnogo različnih načinov, tudi v komercialne namene in v knjižnicah.
Podobna spletna stran, ki nudi podobne storitve (a tudi v slovenščini) je http://www.koornk.com.

Odgovori na vprašanje "Ali uporabljate Twitter?"

da	3 (30%)
ne	5 (50%)
kaj je to?	2 (20%)

št. glasov: 10

Zanima me, ali ste tisti, ki ste odgovorili "ne", kdaj poizkusili uporabljati to ali kakšno podobno storitev? Kakšne so izkušnje tistih, ki ga uporabljate?

LibWorld Slovenia

Čeprav je Biblioblog največji, najbolj ažuren, najbolj popularen… naj, naj, naj… knjižnični blog v Sloveniji (ali vsaj upamo na to), vsekakor ni edini! Na nemškem portalu Infobib je objavljen prikaz stanja slovenske knjižničarske blogosfere, s posebnim poudarkom na Biblioblogu. Članek je povzet po slovenski verziji, ki smo jo že objavili. Vsi zainteresirani ste povabljeni, da ga preberete (članek je v angleščini):

LibWorld- Slovenia

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.

Second Life in knjižnice

Čeprav imam račun v SecondLife-u odprt že kako leto, sem se šele lanskega decembra resno lotil raziskovanja tega virtualnega sveta. V bistvu je na moč podoben novejšim igram, kjer hodiš naokrog in loviš sovražnike ali pa vesoljce. Vendar se tu vse podobnosti končajo.

Najprej, Second Life nima vnaprej določene naloge oz. smisla, kaj v njem početi. Tako, kot v resničnem življenju, se mora vsak odločiti, kaj bo počel v tem virtualnem svetu. Nekateri raziskujejo tropske otoke, drugi se večinoma pogovarjajo med seboj, tretji kaj gradijo... V Second Life lahko namreč gradiš stvari.

Tako mi je prišlo na misel, da bi ga lahko uporabili za izgradnjo modela novogradnje knjižnice. Lahko pa tudi za vizualizacijo prenove prostorov knjižnice ali pa postavitve polic, skladišč in ostale opreme po prostorih.

Prednost tega je v tem, da se skozi model lahko sprehodiš kot v resničnem življenju s pomočjo svojega avatarja (zamisli si lutko, ki jo vodiš skozi ta prostor in ji kamera sledi). Tu ne gre samo za zunanji izgled prostorov, zgraditi je možno tudi notranjost, jo opremiti, simulirati osvetljenost prostorov ob različnih urah dneva in simulirati uporabnost prostorov glede na število oseb v prostoru! Model je na voljo za ogled gostom, investitorjem, bodočim uporabnikom - vsi pa lahko prispevajo svoja mnenja in kritike preko spleta. Sam vidim največjo prednost ravno v stopnji interaktivnosti takega modela, saj se je možno skozenj sprehoditi in si ga ogledati tudi skozi oči avatarja, v prvi osebi.

Trenutno raziskujem, ali je že kdo uporabil Second Life v ta namen. Obstaja kar nekaj knjižnic, ki so v virtualni svet prenesle del svoje storitve, vendar opažam predvsem galerije, informacijske panoje in konferenčne dvorane (v Second Life je možno izvesti konferenco s projektorjem in diapozitivi ali videom).

Predvidevam, da bi za izpeljavo takega projekta knjižnica potrebovala nekoga, ki je vešč 3D oblikovanja in gradnje v Second Life, in arhitekta oz. notranjega oblikovalca. Nekaj denarja bi šlo tudi za zakup ozemlja v Second Life, kjer bi se tak model postavil. Second Life ima namreč pravo ekonomijo, in prodaja virtualnega ozemlja, storitev in virtualnih predmetov je direktno prevedljiva v pravi denar. Nekateri ljudje živijo s sredstvi, prisluženimi na ta način.

Torej, tu je ideja. Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?

Spletni dnevnik revije Knjižnica

Z izrednim navdušenjem sem zasledil nov blog - spletni dnevnik revije Knjižnica. To je izjemno dobrodošlo za našo strokovno javnost. Lahko se bo hitro (tudi anonimno, kot je to prevečkrat v navadi pri nas) komentiralo ter vzpodbujalo aktualno debato o strokovnih prispevkih v reviji Knjižnica.
Vsekakor me zanima odziv knjižničarske srenje.

Zelo uporabna zadevica - namreč ustvarjanje miselnih vzorcev oz. t.i. "mind mapping".

http://www.mindmeister.com/

Scribd

To kar je Youtube (http://www.youtube.com) za filmcke, je Scribd za dokumente: http://www.scribd.com/. Kar je najbolj zanimivo, je to, da se na tem portalu pojavljajo e-knjige velikih založnikov kot prosto dostopne - je pa zelo sporno vprašanje avtorskega prava in res me zanima kakšen bo odziv iz njihove strani.

nova, izjemna orodja za bibliotekarje

Readburner (moralo bi pisati ReaderBurner) - kaj je objavljeno/razglašano na Google Readerju

Tweetme - razširjen Tweeter!