Na vprašanje Sodelujete v družbenih omrežjih? je odgovorilo 51 respondentov (prazen odgovor sta pustila po ena ženska in en moški). V družbenih omrežjih sodeluje 63% anketirancev, kar je nekoliko več, kot je pokazala anketa, izvedena na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, rezultati pa so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah; leta 2010 je sodelovalo v družbenih omrežjih le polovica respondentov. Tokrat 19 respondentov (37%) družbenih omrežij ne uporablja, vendar samo dva zaradi nepoznavanja, ostalih 17 v omrežjih ne sodeluje, ker jih to ne zanima. Kategorično odklanja sodelovanje v družbenih omrežjih več žensk (40%) kot moških (27%).

Zmagovalec je seveda Facebook, ki ga uporablja 61% respondentov, delež sodelujočih je pri ženskah in pri moških povsem izenačen. Na Twitterju so ženske nekoliko manj aktivne (12% respondentk) kot moški (18% respondentov), povsem enako razmerje velja tudi za LinkedIn.

Od aktivnih jih največ sodeluje na Facebooku (31), le tretjino toliko jih hodi na Twitter (7), profil na LinkedIn ima prav tako 7 anketirancev. Na nekaterih drugih omrežjih sodelujeta 2 anketiranca. V dveh ali več omrežjih sodeluje 23% respondentov (dva moška (18%) in 10 žensk (25%), razen ene so vse iz starostne skupine 31 do 50 let).
Ob pregledu in primerjavi odgovorov nismo znali povsem uskladiti odgovorov o sodelovanju na Facebooku (31 odgovorov "da") z odgovorom na vprašanje o ustvarjanju spletnih virov, kjer navaja lastni profil FB samo 19 respondentov.
"Sodelovanje" na FB je za nekatere verjetno samo branje brez sodelovanja. Ali pa je pač "moderno" reči da si zraven, čeprav sploh nisi.
OdgovoriIzbrišiJa, to je tako kot pri zdravniku. Vprašanje zdravnika: Se kaj ukvarjate s športom? Pacient: Seveda, vsak dan gledam fuzbal, košarko in tenis, včasih tudi plavanje . . .
OdgovoriIzbrišiZa mene osebno, je to vseeno napredek. Podobna situacija je pri znanstveno-strokovni produkciji, kjer sta po moje dve možnosti - ali obstaja neka struja, ki objavlja (npr. v reviji Knjižnica) ali pa se pojavi kritična masa. Sam stavim na kritično maso in pa seveda "prisilo" s strani uporabnikov. Hočeš nočeš se bodo morale VSE knjižnice prilagoditi digitalni paradigmi.
OdgovoriIzbrišiZa umeščanje bibliotekarjev v širše slovensko okolje je dobro pogledat rezultate raziskave Uporaba informacijsko - komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2011 - končni podatki
OdgovoriIzbrišiUporaba informacijsko - komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2011 - končni podatki
OdgovoriIzbriši