E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K)

19. člen

V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi:

»(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.

KONČNA DOLOČBA

20. člen (začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019.

Star zakon:

(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;

Anketa Gates Foundation’s Global Libraries Initiative

Gates Foundation’s Global Libraries Initiative preučuje načine za dopolnitev svoje podpore knjižnicam, ki spodbujajo inovativnost in pozitivne in trajne spremembe v knjižnicah v ZDA in po vsem svetu. S pomočjo ankete skušajo zbrati zamisli in ideje o tem, kako lahko knjižnice najbolje služijo svoji skupnosti v prihodnosti, ki vključuje e-knjige in prosto dostopnost do digitalnih vsebin.

Prosim, da izpolnite anketo in s svojimi idejami pomagajte fundaciji pri načrtovanju!

https://www.surveymonkey.com/s/W3DBZ96

E-knjige v slovenščini?!

IBooks (Photo credit: Wikipedia)

Že nekaj časa nazaj sem napisal članek "Zahtevam e-knjige v slovenščini!". No, želja se mi je uresničila, vendar v skladu s tistim pregovorom: "Pazi se tega, česar si želiš."
Mladinska knjiga je namreč izdala nekaj 10 njihovih knjig v e-verziji. In to na Applovi platformi iBooks.

Sam vidim kar nekaj težav pri uporabi Apple iBooks:

1. Apple ne prodaja naprave z e-ink zasloni, ki so primerne za dolgotrajno branje. Vse njihove naprave uporabljajo LCD zaslone, ki aktivno svetijo v oči in jih tako utrujajo,
2. Applove naprave so drage,
3. Knjige se lahko prebirajo le z uporabo iBooks na iPadu, iPhone-u (3G in novejši) ali iPod touch (2. generacija in novejši. Torej niti vseh Applovih naprav ne moreš uporabljati za branje (npr. Mac)
4. Apple uporablja DRM, ki onemogoča branje na drugih (primernejših) napravah,
5. seznam knjig sploh ni na voljo preko brskalnika, ampak le preko aplikacije iTunes

Pri Mladinski knjigi verjetno nimajo pojma, kakšne naprave za branje uporablja večina Slovencev in kakšen odstotek Slovencev ima v lasti Applove naprave, na katerih lahko ekskluzivno bereš njihove knjige. Če bi naredili kakšno raziskavo, bi pokazali številke. Tako pa po moji oceni ugibajo in na pamet (verjetno za njih najceneje) objavljajo e-knjige samo zato, da bi bili zraven. Očitno sploh nimajo resnih načrtov za razvoj.

V zadnjih komentarjih založniki in njihovi razvojniki spet sprenevedajo:

"Nato pa so spletno knjigarno Kobo kupili Japonci in so svoje delovanje omejili na japonski in italijanski trg"

Zakaj ravno italijanski? Ker so se očitno pogajali drugače kot slovenski založniki. "Omejitev" na tako različna trga pomeni, da pravih omejitev očitno ni.

"edina spletna knjigarna, ki v Sloveniji ... deluje kot bi morala, Appleova"

To je popolni nesmisel. Za uporabnika je po mojem mnenju ena slabših. naj pokažejo raziskavo, kakšen odstotek Slovencev dejansko lahko dostopa do knjigarne (ima v lasti Applovo napravo)? Katero spletno knjigarno za nakup e-knjig Slovenci največ uporabljamo? Zelo verjetno takšnih raziskav sploh niso naredili...

Še sreča, da obstajajo orodja za to, da lahko svoje knjige, ki jih kupimo, beremo na katerikoli napravi:
http://en.wikipedia.org/wiki/FairPlay#Requiem

Pozivam bralce, da v komentarjih povedo, ali imajo Applove naprave in ali na njih kdaj berejo knjige (leposlovne).

Zahtevam e-knjige v slovenščini!

Zaradi raznovrstnosti pojma e-knjiga želim najprej omejiti definicijo e-knjige, pri kateri se je začel lomiti trg knjig in za katero tudi sam pričakujem, da je primerna za začetek trgovine z e-vsebinami. E-knjigo v tem prispevku smatram za leposlovno delo, ki se lahko bere na "bralnikih" z e-črnilom. E-knjiga je za zdaj najbližja kopija "paperback" romanom. Ta zvrst se trenutno zato tudi najbolje prodaja (v razvitem svetu ruši rekorde) in je zato tudi zame najbolj pomembna.

Pri problematiki o e-knjigi se velikokrat pozablja, da je tudi pojem "knjiga" raznovrsten. Tudi založniki vseh papirnatih knjig ne mečejo v isti koš. E-knjige tako niso navadne PDF datoteke, te so primerne le za tiskanje. Žal npr. visokošolski prostor še vedno vidi PDF kot najboljšo obliko za članke v revijah in e-učbenike. A se zelo motijo, kar kažejo tudi zadnje raziskave. E-knjige tudi niso razne večpredstavnostne "zadeve" (slikanice in šolske vsebine na spletnih straneh). Tablice z LCD (iPad) so neprimerne za branje, saj zaradi svetlobe, ki sveti neposredno v oči pri dolgotrajnem branju oči preveč trpijo. Težko razumem tudi potezo proizvajalcev bralnikov, ki v zadnje modele vgrajujejo luč, ki sveti v oči. Vem, da ljudje to iz nekega razloga pričakujejo, a je zame ideja slaba in nepraktična (podobno kot odsotnost fizičnih gumbov zaradi zaslona na dotik).

Največji problem pa vidim v tem, da se prodaja e-knjig na slovenskem ne dogaja. Še več, prisotno je tudi zamegljevanje in strašenje. Zato bi rad predstavil nekaj trditev, ki se pojavljajo v medijih in jih skušal objektivno predstaviti.

Knjiga je perfektna, ker se je skozi rabo izpopolnila. Izboljšati se je ne da. E-knjige pa jih lahko čudovito posnemajo

Nekateri slovenski založniki razlagajo, da bo e-knjiga kot tehnologija začela vstopati v polje, ki ga zaseda tiskana knjiga samo, če bo od nje boljša. Strinjam se, da e-knjiga, kot nova tehnologija, zelo dolgo ni dosegala tehnologije tiskane knjige (bralniki z LCD, dlančniki). Vendar je v primeru, na katerega se omejujem, tehnologija prišla na takšno raven, da je uporaba bralnika lahko popolnoma identična uporabi "paperback" romana. Seveda ima še kopico prednosti, ki jih lahko uporabljamo, lahko pa tudi ne!

Največja prednost je e-črnilo, ki popolnoma simulira tiskan papir. Prvi bralnik z e-črnilom je bil dostopen že leta 2006. Prvi Amazonov Kindle je prišel na trg 2007. Od takrat se naprava bistveno sploh ni spremenila! Kot vemo, so bralniki obstajali že mnogo pred e-črnilom, vendar z LCD zasloni niso mogli uspeti. Torej je v tem primeru oponašanje istega orodja (tisk na papir) prispevalo k uspehu.

Da so e-knjige trenutno "manjvredne" naj bi kazalo tudi to, da v prodaji vodijo lahkotni žanri - ker so to stvari, ki jih ne bi dal na knjižno polico (tudi pornografija). Tu bi še enkrat spomnil, da so bralniki trenutno namenjeni branju le-teh in trenutno večinoma samo teh. Članki klasičnih časopisov so še nekje primerni za branje na bralnikih za drugačne vsebine pa bodo morali bralnike še prilagoditi (velikost, barve,...)

Nekateri pravijo, da e-knjiga nima videza, ker nima naslovnice. To je seveda nesmisel, saj imajo popolnoma enako naslovnico kot "papirnat" izvod knjige v e-knjigarnah. Amazon pokaže isto sliko naslovnice tako za "papirnato", kot za Kindle verzijo.

E-knjige niso krivec za uničevanje "pravih" knjigarn

Nekateri slovenski založniki omenjajo Borders, ki ga vedno znova podajajo kot zgled za črne posledice e-knjig, ki naj bi uničile ogromno knjigarno. Gre pa le za (precej star) primer neprilagodljivosti. Bili so največji in mislili, da jim nihče nič ne more. Niso znali učinkovito konkurirati s premikom tržišča in s spletno prodajo. Zato so propadli.

Nikjer nihče ne omenja prodajalcev e-knjig (npr. Amazon) kot edinega krivca! Omenil pa bi zgodbo podjetja Kodak, ki je vodilo pri "papirnati" fotografiji, vendar je šlo v stečaj, ker niso znali preklopiti na digitalno fotografijo.

Nekateri iz slovenskega založništva pozabljajo, da se Amazon ne ukvarja samo s knjigotrštvom, ampak da prodaja tudi mnogo drugega. Amazon je postal največji, ker je pač znal postati največji. Tudi slovenska založba, ki je v zadnjih desetletjih postala največja v Sloveniji in pokupila večino trgovin in manjših založnikov nima svoje prodaje e-knjig. Ima pa ogromno zbirko e-tekstov in pravic na kateri sedijo, ima tudi kar precej veliko in moderno spletno prodajalno. Vendar slovenski kupci, ki si želimo e-knjig v slovenščini ostajamo na suhem.

Nekateri iz slovenskega založništva vidijo edino rešitev v tem, da se e-knjige prodaja v "klasičnih" knjigarnah. Primer je B&N, ki ima Wi-Fi dostop v knjigarnah in omogoča enostaven dostop do e-verzije knjige, ki jo imaš v rokah. Vendar pa takšna rešitev ignorira eno izmed največjih prednosti bralnika: dostopnost kjerkoli in kadarkoli in je zato le pogojno uspešna.

Zanimiva je tudi zgodba o Harryju Potterju. Včasih so jo množično citirali, kot uspeh brez prodaje e-knjig. Vsi "klasični" založniki so z veseljem govorili, da avtorica ne bo nikoli dopustila e-izdaje - zdaj pa je dosegla celo to, da si je sama izbrala pogoje prodaje e-knjig - tudi pri Amazonu!

E-knjige niso drage

Vedno znova slišimo izgovore:"Sama tehnologija je preprosto predraga, da bi lahko lokalni igralci postali pomembni." Ali pa: "Spletna knjigarna e-knjig stane milijon evrov." Verjetno ni človeka, ki danes ne bi vedel, da cena računalniške tehnologije, ki omogoča tudi učinkovite platforme za e-knjige, konstantno pada, še posebno v času računalništva v oblaku (kjer, zanimivo, cveti tudi Amazon!) Največji strošek je zbiranje avtorskih pravic za distribucijo v e-obliki. Takšnih pravic si je največja slovenska založba že množično nabrala, vendar jih (načrtno?) ne ponuja javnosti. Dejstvo je, da je zaradi proizvodnje in distribucije e-knjiga cenejša kot "papirnata". Za prodajo e-knjige pa ne potrebujete ločene platforme, lahko enostavno nadgradite platformo za prodajo "papirnatih" knjig (glej http://www.amazon.com/).

E-knjige nas ne bodo uničile

Pojavljajo se tudi zlonamerne opazke, da so bralniki raka-sevajoči gizmoti (verjetno vplivajo tudi na globalno segrevanje in aids). Seveda je to neumnost, saj so e-bralniki eni izmed najmanj sevajočih elektronskih naprav na trgu.
Včasih se sliši, da je naše zaznavanje drugačno, ko beremo hipertekstovno besedilo. Manj osredotočeno, bolj skačemo - pridobivamo informacije na drugačen način. Ampak to velja za branje na računalniku, ne pa na bralnikih, ki oponašajo knjigo.
Neprijazna zaščita knjig ali DRM je seveda velik problem, ki pa se ga da z učinkovito metodo narediti prijaznega. (Orielly, Harry Potter)
Vendar - prebrati tudi zaščiteno Kindle knjigo je zelo enostavno!
Nekateri slovenski založniki opozarjajo, da so e-knjige odvisne od elektrike - pri tem pa pozabljajo, da je internet tudi. Ga bomo zato ignorirali? Druga stvar je strah pred spremembo formatov in stečajem - nimamo garancije da bo knjiga vedno na razpolago. Če gre založnik v stečaj, je možno, da vse e-knjige kar izginejo. To je sicer mogoče, vendar se še nikoli ni zgodilo! Bolj verjetno je, da jih enostavno prevzame in začne prodajati neka druga knjigarna.

E-knjige niso veliki brat

Nekateri iz slovenskega založništva strašijo pred velikim bratom, ki da nas spremlja na vsakem koraku in tudi spreminja knjige. To delno velja le za Amazon, B&N, obstajajo pa seveda bralniki, ki niso vezani na trgovine (Bookeen, Sony, BeBook, Pocketbook, Prestigio,...) Bralec si lahko neodvisnost in zasebnost zagotovi na mnogo načinov! Če noče, da tisti ljudje vedo vse o njem, lahko uporablja druge storitve! To je bistvo kapitalizma, mar ne? Gre tudi za tipično sprenevedanje, saj tudi največja slovenska založba uporablja podoben sistem sledenja spletnih nakupov papirnatih knjig!

Pravijo, da obstajajo le 3 tuje velike e-knjigarne. To seveda ni res! Večina evropskih držav (Francija, Italija) ima svoje knjigarne v svojem jeziku. Nekatere so vezane na specifične bralnike, večinoma pa ne (ebooks.com, BAEN, Feedbooks, B&N Fictionwise, celo Kobo, založbe: O’Reilly, Simon & Schuster).

Veliki brat je prisoten v zgodbi brisanju in spreminjanju knjig na bralniku. Ta zgodba je specifična le za Amazon in stara več kot tri leta. Šlo je za nesrečen primer, ker so bili prvi, ki so to lahko naredili. To so naredili zaradi tega, ker jim je pravo to omogočalo. Pa so se opravičili in že takrat zagotovili, da ne bodo več odstranjevali knjig. Nekateri iz slovenskega založništva bi se lahko razburjali zaradi neurejenega pravnega položaja e-knjig (visoki davki, licence, pravica do preprodajanja, najem, posojanje). Pa o tem ni nič slišati.

Nadzor nad bralci omogočajo le tisti prodajalci, ki vežejo svoje kupce e-knjig na svoj bralnik (trenutno le Amazon in B&N - knjige sicer lahko bereš tudi na drugih napravah, a ne na drugih bralnikih z e-črnilom). Nakup bralnika, ki ni vezan na prodajalca torej odpravi vsak strah pred sledenjem. Takšnih bralnikov pa je ogromno!

Nekaj dejstev o e-knjigah in bralnikih

Bralniki so koristni za bralce. Predvsem zato, ker imajo ogromno prednosti. So popolnoma zamenljivi s "paperback" leposlovjem. Naj naštejem nekaj najbolj očitnih prednosti: enostavnost uporabe, shranjevanje ogromne količine vsebin, prijaznost do oči ter digitalnost in tudi neposreden dostop do interneta!

V Sloveniji je žal dostop do vsebin v elektronski obliki skoraj nemogoč. Slovenske založbe na žalost v zadnjih letih niso naredile ničesar novega. Še vedno je edina prava e-knjigarna Ruslica, ki pa se žal ne promovira in ne raste. Založba Bird Publisher ima nekaj ponudbe tudi v slovenščini.
Nekaj knjig Študentske založbe je dostopnih na obskurni Applovi trgovini iTunes, nekatere so tudi na Amazonu, veliko jih je dostopnih celo za izposojo, na njihovi spletni strani pa jih ni mogoče kupiti. Preko iTunes je možno kupiti tudi nekaj knjig Založbe FDV.

Na žalost založniki do sedaj niti konkretno napačnega (ali zgrešenega) načina prodaje e-knjig niso uspeli narediti. V zadnjih člankih, v katerih nastopajo nekateri slovenski založniki, gre le za populizem in širjenje neresnic ter strahu pred e-knjigami. Verjetno je namen takšnega pisanja odmikanje od pravega problema - Slovencem že nekaj let preprečujejo dostop do e-knjig v slovenščini! Že nekaj let se govori, kako bodo "zdaj, zdaj" postavili e-knjigarno, da zbirajo vse izdane knjige v e-obliki v različnih formatih, pa še vedno nič. Očitno je, da je velik problem neznanje, saj po besedah direktorja neke slovenske založbe porabijo tudi 2 meseca za to, da ugotovijo v čem je problem pri oblikovanju e-pub datoteke. Založniki potrebujejo nova znanja, pa jih žal očitno še niso pridobili.

Z odsotnostjo e-knjig in njihovim zamujanjem oziroma zavlačevanjem izgubljamo vsi, tako družba (Slovenija postaja čudaška soseda, ki ne pozna kupovanja e-knjig v domačem jeziku. Slovenci si z novo tehnologijo bralnikov ne morejo preveč pomagati, saj nimajo dostopa do vsebin. Še več, tudi v knjižnicah nestrpno pričakujemo več e-knjig, ki morajo postati bolj dostopne.

Zahtevam, da se takoj preneha s kratkovidnostjo slovenskega založništva in da se knjige v slovenščini takoj ponudi tudi kot e-knjige!







Prilagam povezave na članke, ki že nekaj let strašijo glede prihodnosti e-knjige. Upam, da se sedaj jasno vidi, da pogledi na to problematiko niso tako enoznačni, kot se zdi

17. 11. 2011
http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/749/O+priljubljenosti+e-knjig+pri+nas%3A+Na+poti+k+udoma%C4%8Ditvi+%22elektronskega%22+branja

23. 11. 2011
http://ms.sta.si/2011/11/miha-kovac-za-sta-slovenske-e-knjige-so-se-v-embrionalni-fazi/

19. 12. 2011
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/cez-pet-let-bo-predstava-o-tem-kaj-je-knjiga-drugacna.html

23. 11. 2011
http://www.siol.net/kultura/novice/2011/11/miha_kovac_slovenske_e-knjige_so_se_v_embrionalni_fazi.aspx

8. 1. 2012
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/elektronske-knjige-pri-stirih-domacih-zalozbah/274347

23. 1. 2012
http://www.dnevnik.si/video/7453

2. 2. 2012
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042507015

21. 7. 2012
http://www.delo.si/arhiv/pri-nasi-tozijo-da-ne-znajo-brati-podatkov-o-prvem-poletu-na-luno.html

29. 7. 2012
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/e-knjige-algoritem-ki-me-bere.html/

10. 8. 2012
http://www.mladina.si/114875/miha-kovac-amazon-kot-stara-jugo-partija/

21.8.2012
Oddaja Intelekta na Radiu Slovenija 1
http://tvslo.si/predvajaj/e-knjige/ava2.143752314/

3.10.2012
Bukla 82-83
http://www.bukla.si/?action=clanki&cat_id=7&limit=12&article_id=2063

Strokovno srečanje: E-knjige in slovenske knjižnice (26.11.2011)

Srečanje se je pričelo s predavanjem Darka Majcenoviča, ki nas je opozoril, da je pomembno razlikovati med e-knjigami kot vsebino in e-bralniki, kot napravami za branje e-knjig. Obstaja mnogo naprav za branje e-knjig, tako se poleg bralnikov lahko odločimo tudi za namizne računalnike, prenosnike, tablične računalnike, pametne mobilne telefone …. Prenosi na tovrstne naprave so vprašljivi in prihaja do omejevanja, kje in kako lahko e-knjige uporabljamo ter s kakšnimi napravami. Pri zaslonih ločimo barvne (LCD) zaslone in črno-bele (Eink). Značilnost bralnih zaslonov je, da imajo osvetljeno ozadje ter da pri nalaganju novih vsebin nanje ne prihaja do zamud, pri prikazovanju slike. Črno-beli zasloni so nasprotno pasivni in počasnejši pri prikazu novih vsebin, a se pri močni sončni svetlobi ne bleščijo, saj ne uporabljajo lastne svetlobe iz ozadja.
Potrebna je redefinicija pojma knjiga in nova določitev definicije za pojem e-knjiga, ki v digitalnem okolju (najpreprosteje) ustreza računalniški datoteki. Omeniti velja tudi t.i. varnostne sisteme proti kopiranju. Amazon npr. omejuje dostopnost e-knjig glede na geografski prostor. (Zaradi vprašanja avtorskih pravic.) Rešitev se ponuja v programih za pretvorbo oz. pretočnost e-knjig, ki omogočajo branje na različnih napravah in v različnih formatih. Nasprotno pa obstajajo tudi odprte knjigarne, katerih vsebine delujejo na vseh zgoraj naštetih napravah, kakršna je na primer spletna knjigarna Ebooks.com.

Sledile so društvene novice, ki nam jih je predstavila Maja Božič. Društvo DBL trenutno šteje 365 članov, od tega 320 zaposlenih, 22 upokojencev, število študentov pa se je iz 2 letos dvignilo na 26 študentov. V letošnjem letu smo se lahko udeležili dveh srečanj organiziranih preko društva. Na prvem se je govorilo o drobnem tisku, glavna tema drugega pa je bila gradnja in oprema knjižničnih prostorov. Kot gostja se nam je pridružila tudi Sabina Fras Popović- trenutna podpredsednica ZBDS. Obljubila nam je, da se bodo tudi v prihodnje v zvezi trudili in skušali opozarjati na pomembnost knjižnic. Ponovno bodo skušali ustanoviti sindikat. Ministrstvo za kulturo pa pričakuje njihov dokončni program za prihodnje leto do 23.12. 2011.

Po društvenih novicah je sledilo predavanje Mihe Kovača. Statistično po razširjenosti e-knjig v svetu napram Evropi, vodijo ZDA s 16% , sledi jim Velika Britanija s 9,4%, pomembna pa je tudi Južna Koreja. Za Japonsko in Kitajsko podatkov trenutno še ni, a se branje e-knjig preko iPodov tam bliskovito širi. Ocene za Slovenijo kažejo, da pri nas preko e-bralnikov bere približno 3000-4000 ljudi. Število e-naslovov v ZDA presega 1 milijon, Nemčija razpolaga z 80.000 naslovi, Kitajska z 270.000, Slovenija pa z 300 naslovi. (Podatki veljajo za poletje 2011). Za velike e-knjižne uspešnice pa je slovenski trg absolutno premajhen. Ocene kažejo, da bo do leta 2018 v ZDA kar 80% knjig obstajalo zgolj še na digitalnih nosilcih. Na račun e-knjig je trg mehko vezanih knjig najbolj na udaru. Tako je stopnja prodanih mehko vezanih knjig padla za 16%, med tem ko se je stopnja prodanih e-knjig v ZDA povečala za 160% na leto. Število izdanih knjig je sicer vedno večje, a se te prodajajo bo vedno nižjih cenah. Amazon s svojo ponudbo knjig, ki se prodajajo po nižjih prodajnih cenah kot drugod, bije bitko z zidanimi ustanovami, v katere je potrebno poleg knjigarn šteti tudi knjižnice.

Pri prodaji e-knjig igrajo metapodatki izredni pomen, saj pomenijo kompilacijo vseh zapisov o knjigi, ki so se zgodili. Gre za izredno pomembno marketinško orodje, saj več kot je teh metapodatkov, bolj je knjiga najdljiva in se s tem tudi bolje prodaja. Od metapodatkov je odvisnih kar 40-80% prodaje, slabi metapodatki pa pripomorejo k 50% zmanjšanju le-te.

Prof. Kovač je med drugim tudi omenil, da je branje v angleščini v Sloveniji vse bolj razširjeno, in to prav tako na področju splošne literature, kakor seveda v akademskem okolju. Knjigarne v tujini pa postajajo vse bolj podobne knjižnicam, saj služijo kot neke vrste čitalnice, kjer si kupci ogledajo tiskano gradivo, ki si ga kasneje kupijo v elektronski obliki. Po Kovačevih besedah naj bi trg e-knjig v Evropi dodobra zaživel v naslednjih treh letih. Število klasičnih knjižnic in knjigarn se bo pri tem drastično zmanjšalo. Prav tako se bodo morale v Evropi zmanjšati tudi cene e-knjig. Branje v angleščini tu predstavlja zelo pomembno točko. Pojem knjige se bo v naslednjih letih bistveno spremenil. Tudi del poklicev vezanih na knjigo bo izginil. Nekatere knjigarne bodo začele ( in v tujini že ) funkcionirati kot napol knjižnice. Zasebnega in nenadzorovanega branja ni več, saj ponudniki e-bralnikov vedo in vodijo statistike o tem, kakšno gradivo ter na kakšen način berejo njihovi kupci. Leti 2012 in 2013 sta tako ključni za preživetje knjižnih ustanov v Sloveniji in zahtevata konstruktivno sodelovanje založnikov in knjižničarjev. Ob vsem tem pa še vedno ne vemo kaj e-knjiga pravzaprav točno predstavlja.

V odmoru je Igor Andrin navzočim predstavil e-bralnike v knjižnici MKL sledila je okrogla miza v kateri so s svojimi prispevki sodelovali Tilen Mandelj, Srecko Bončina, Mario Pušič ter Rok Gregorin, vlogo moderatorja pa je prevzel Janez Kanič.

Po Kaničevih besedah e-knjiga ni nekaj novega, saj živi že približno 40 let. Potrebna je redefinicija elektronske knjige, pri kateri Angleži in Američani ločijo med elektronsko in digitalno knjigo.

G. Andrin nam je predstavil izposojo e-bralnikov v MKL. Šlo je za uspešen projekt, ki so ga izvajali do aprila l. 2010. Izposojali so 5 bralnikov, s po 10 naslovov na vsakem. Po aprilu 2010 so začeli izposojati e-knjige na željo uporabnikov. Povpraševanje po e-knjigah jih je presenetilo predvsem iz strukture uporabnikov, saj kar ¼ predstavlja upokojence. Ti so bili predvsem navdušeni nad preprostostjo uporabe. Izvedeli smo, da so že 2 leti omejeni na 50 stalnih naslovov. Za potrebe uporabnikov bodo morali razširiti ponudbo e-knjig. Žal med samim predavanjem nismo izvedeli ničesar o tem, kako poskrbijo za fizično varnost naprav ter kakšne sankcije izvajajo ob morebitnem poškodovanju le-teh.

Mario Pušič, ki prihaja iz Fotospring Archive Centra nam je nato v nadaljevanju pripravil predstavitev izdelave e-knjig. Pomembno se je zavedati, da prava e-knjiga ni preprosta datoteka v pdf formatu. Predlagal je vzpostavitev ene platforme za e-knjižno distribucijo, kar so kolegice iz občinstva z veseljem sprejele. Vzpostavila naj bi se ena skupna digitalna multimedijska knjižnica, kot skupen projekt za vse, s konzumacijo vsebin.

Rok Gregorin iz MK nam je predaval o pomembnosti metapodatkov tako za knjižničarje, kot predvsem za založnike. Katalogizacija predstavlja pomembno marketinško ogrodje v založništvu. Težave nastopijo, ker so podatki še vedno zbrani v različnih informacijskih sistemih. Večina slovenskih založnikov se do nedavno z metapodatki tudi ni ukvarjala, saj jih za svoje delo ni potrebovala. Kot rešitev so knjigotržci pred nekaj leti vzpostavili lasten uporabniški vmesnik, kjer založniki ročno vpisujejo nekaj osnovnih metapodatkov za posamezno gradivo. Iz občinstva je prišlo do vprašanja zakaj metapodatkov ne izdelujejo knjižničarji primarno in protiargumenta, da založba prej pridobi primarno gradivo ter so založniki tisti, ki naj bi poskrbeli za pravilnost in zadostno kakovost zapisov.

Sledilo je predavanje Tilna Mandlja o e-knjigah v visokošolskih knjižnicah. Uporaba e-knjig v sklopu akademskega okolja je bistveno večja, v primerjavi z splošnimi knjižnicami. Gre za družbeni funkcionalni model, pri katerem se moramo mi prilagajati današnjim uporabnikom in ne obratno. V CTK tako velja mantra: »Kjer so uporabniki, tam (moramo biti) smo mi!« Pomembna raziskava iz tujine, ki se ukvarja z uporabnostjo e-knjig v knjižnicah je Survey of Penetrition and Use. V CTK so opazili, da je bila uporaba e-knjig v začetku večja, kot uporaba e-časopisov (ponudnik Springer). Še vedno se spopadajo z izzivi, kot so ddv, arhiviranje, nabavna politika in »know-how«.

Okrogla miza se je zaključila s predavanjem Srečka Bončina in predstavitvijo izposoje e-knjig preko NUK-ovega metaiskalnika "mEga iskalnik NUK". E-knjige se nahajajo v pdf formatu, v kratkem bodo vzpostavili tudi format epub. Slovenskih naslovov trenutno še ne ponujajo. Nabor knjig, ki jih trenutno ponujajo pa se giblje okoli števila 4000.

Sama se štejem pod digitalne domorodce, čeprav sem kar se tehničnih vsebin tiče še vedno precejšen laik, a priznavam, da mi je bila vsebina predavanj v večini že znana in morda na trenutke tudi malce prepoljudna. Najbolj se strinjam s mislijo g. Kovača, da zasebnega in nenadzorovanega branja ni več. Vendar sem pri tem nasprotnega mnenja. Menim, da kar se tiče izobraževanja mladega prebivalstva to pomeni velik plus, saj raznorazne notranje povezave v besedilu širijo lažjo dostopnost do informacij, ki si jih mladi bralci zaradi njihove vedoželjnosti z veseljem pogledajo in si jih nato tudi zapomnijo. Menim, da mora biti stopnja koncentracije med skakanjem iz vsebine na vsebino še toliko večja, saj bi se drugače izgubili v primarnem besedilu.





Nekaj govora je bilo tudi o knjižnih naslovnicah, za katere menim, da v digitalnem svetu izgubljajo svoj namen in so tako rekoč nepotrebne, zamenjali pa jih bodo metapodatki. V prihodnosti bo tako več sojenja e-knjig po vsebini ter ne po platnicah. Vzpostavilo pa se bo večje zaupanje v (spletnega) avtorja in spletno založbo.

Srečanje je bilo prijetno in vsekakor tudi koristno za vse navzoče. Pogrešala sem zgolj predavanja o sami izdelavi e-knjig, ali pa kratka navodila za vzpostavitev platforme. Menim da ima poleg sodelovanja knjižničarjev in založnikov, ključnega pomena tudi sodelovanje s računalničarji, ki se vse premalokrat poudarja.

Koliko vedo slovenski knjižničarji o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami uporabljajo?

Pred strokovnim srečanjem Društva bibliotekarjev Ljubljana "E-knjige in slovenske knjižnice", ki je bilo 26. novembra 2011 v prostorih MKL, smo s spletno anketo zbrati nekaj osnovnih podatkov o tem, koliko slovenski knjižničarji vedo o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami tudi uporabljajo. Prva tri vprašanja so demografskega značaja (spol, starost in vrsta knjižnice, v kateri je anketiranec zaposlen).
Anketa je bila odprta od 21. do 25. novembra 2011. Zahvaljujemo se vsem, ki ste v anketi sodelovali!

Namen ankete je bil ugotoviti:

• Koliko slovenski knjižničarji poznajo elektronske knjige in elektronske bralnike
  
• V kolikšni meri in na kak način sami uporabljajo elektronske knjige in na katerih napravah
  
• Ali čutijo potrebo po strokovnem informiranju in izobraževanju na tem področju.

Izhodiščna teza je bila, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno.

Elektronski anketni vprašalnik je izpolnilo 134 anketirancev, vsi so odgovorili na vsa vprašanja, ker je bil vprašalnik nastavljen tako, da neoznačenih vprašanj ni dopuščal. Poleg tega je še pet anketirancev, ki niso v celoti izpolnili vprašalnika ali pa ga niso zaključili, zato jih anketa ne upošteva. Odzivnost na anketo je bila presenetljivo dobra, saj je bilo vseh 134 odgovorov zbranih v petih dneh.

1., 2. Spol in starost
Med respondenti prevladujejo ženske s 106 predstavnicami oz. 79%, moških je 28 oz. 21%. Najštevilnejša je starostna skupina od 31 do 50 let z 62%, nad 50 let je 23% respondentov in samo 15% v skupini do 30 let. Razlika med zastopanostjo žensk in moških je najbolj opazna v najmlajši skupini (1:9), v srednji skupini se zmanjša na 1:4,2 in je v najstarejši skupini samo še 1:2. Težko je reči, če je to posledica vse večje feminizacije poklica (?) ali zgolj večjega zanimanja in potrebe po izobraževanju na področju uporabe novejših elektronskih virov in s tem povezanih naprav.

Slika 1: Respondenti po spolu in starosti (absolutno število)

3. V kateri vrsti knjižnice ste zaposleni?
Pretežni del (42%) respondentov je zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, sledi 23% iz splošnih knjižnic, 13% je NUK-ovcev, 10% iz specialnih knjižnic in samo 2% šolskih knjižničarjev. 9% respondentov ni zaposlenih v knjižnici. Velik delež udeležencev iz visokošolskih knjižnic je bil pričakovan, prijetno presenečenje so bili knjižničarji iz NUK-a, presenetljivo nizka pa je odzivnost iz specialnih knjižnic. Majhna udeležba šolskih knjižničarjev je morebiti tudi posledica slabšega obveščanja, saj za šolske knjižnice nismo uspeli dobiti e-poštnega seznama naslovov.

Slika 2: Respondenti glede na vrsto knjižnice in spol (absolutno število)

4. Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi?
V skladu s pričakovanji je največji in celo izenačen delež tistih, ki o elektronskih knjigah in bralnikih vedo "zelo malo" in "kar precej" (oboje 37%), sledi "dobro poznavanje" (17%), antipoda "odlično" in "skoraj nič" pa sta zopet skoraj izenačena s 5% in 4% odgovorov.

Slika 3: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (absolutno število)

Prav tako je pričakovana razlika v poznavanju navedene problematike glede na spol in starost respondentov. Najštevilčnejša skupina z odgovorom "poznam kar precej" je glede na spol skoraj izenačena z rahlo prednostjo moških, pri "dobrem" in "odličnem" poznavanju izrazito vodijo moški, na nasprotnem koncu odgovorov "zelo malo" in "skoraj nič" pa so skoraj samo ženske. Potrjuje se teza, da se moški prej in bolje seznanjajo s tehnološkimi novostmi (ali pa, da so ženske bolj samokritične in bolj odkrito priznajo svoje nepoznavanje).

Slika 4: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po spolu in v odstotkih)

Večje razlike v poznavanju kaže tudi primerjava generacij, kjer je boljše poznavanje značilnost mlajše generacije in manj poznavanja starejše generacije. Proti pričakovanju je v ocenah "odlično" in "zelo dobro" srednja starostna generacija pred najmlajšo.

Slika 5: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po starosti in v odstotkih)

5. Uporabljate elektronske knjige?
Uporaba elektronskih knjig je še relativno nerazširjena in nepriljubljena ter ne presega ene tretjine respondentov, pri tem pa je signifikantna razlika v uporabi glede na vrsto gradiva. Knjižničarji najpogosteje posegajo po elektronskih priročnikih in najbolj kategorično zavračajo elektronsko branje leposlovja. Velik delež navaja, da se šele privajajo uporabi elektronskih knjig, kar kaže na njihovo pripravljenost, istočasno pa tudi izpostavljajo problem novosti (ki ni več novost!), ki zahteva čas in napor, morebiti tudi izobraževanje. Na to kaže tudi velik delež odgovorov "da, če ni druge možnosti", torej se lotevamo elektronske knjige v sili in takrat, ko tiskana ni na razpolago. Zaskrbljujoč je tudi delež tistih, ki za svojo ne-uporabo elektronskih knjig navajajo odgovor "ne, nimam možnosti". Žal nismo predvideli komentarja, ki bi bolje opredelil ta problem in vzroke zanj.

Slika 6: Uporabljate elektronske knjige? (v odstotkih)

6. Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig?
Tradicionalni namizni računalnik in prenosnik sta še vedno najpogostejši napravi za branje elektronskih knjig, odgovori pa kažejo, da določen ne tako majhen delež respondentov teh računalnikov (več?) ne uporablja v ta namen. Občasna uporaba drugih prenosnih naprav celo nekoliko presega uporabo e-bralnikov, pogosta uporaba tabličnih računalnikov in e-bralnikov je skoraj izenačena, vendar z zelo majhnim deležem.

Slika 7: Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig? (v odstotkih)

7. Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
Uporaba elektronskih bralnikov je dokaj nerazširjena, le 20% respondentov jih uporablja, opazne pa so signifikantne razlike med moškimi in ženskami. Nepoznavanje teh naprav je med ženskami petkrat pogostejše in uporaba dvakrat manjša kot med moškimi. Presenetljivo pa je kategorično zavračanje e-bralnikov med moškimi mnogo pogostejši pojav! Pomanjkanje možnosti uporabe e-bralnikov je med spoloma izenačeno.

Slika 8: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po spolu)

Signifikantne razlike so med generacijami tako glede uporabe kot tudi glede nepoznavanja in/ali zavračanja teh naprav. V skladu s pričakovanji je odgovor "brez bralnika več ne morem živeti" prisoten samo pri srednji in pri mlajši generaciji in to skoraj izenačeno in v dokaj majhnem deležu (4% anketirancev v srednji generaciji in 5% pri mlajši). Pogosta uporaba bralnikov je značilnost mlajše generacije, vendar tudi pri teh še vedno ne presega 15%, nepoznavanje bralnikov pa je pri srednji generaciji zastopano pogosteje kot pri starejši. Največje nepričakovano presenečenje je kategorično zavračanje elektronskih bralnikov, ki je glede na pričakovanja "obrnjeno na glavo" – največje je pri najmlajših in najmanjše pri starejših knjižničarjih. Fenomen, ki bi ga kazalo kdaj raziskati in pojasniti, predvsem pa odpraviti razloge za taka stališča.

Slika 9: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bokeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po starosti)

8. Ste si kupili lasten bralnik?
Opremljenost z lastnimi bralniki je nizka in ne presega 14% anketirancev, moški jih kupujejo trikrat tako pogosto kot ženske, pri načrtovanju nakupa in razmislekih o tem pa ni velikih razlik. Zato pa ženske trikrat tako pogosto kategorično zavračajo možnost nakupa lastnega bralnika.

Slika 10: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na spol)

Presenetljivo različni od pričakovanj so tudi nekateri rezultati glede na starostno skupino. Delež tistih, ki načrtujejo nakup lastnega bralnika, je največji med starejšimi in najmanjši med mladimi udeleženci ankete, prav tako tistih, ki razmišljajo o tem, da bi bralnik kupili. Prav tako je delež lastnikov bralnika med starejšimi večji, kot je to pri srednji generaciji. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je odklonilno mnenje "Ne, mi ne pade na pamet", da bi si kupil(a) lasten bralnik, najpogostejše pri srednji generaciji in najmanj zastopano pri starejši. Zamenjava več modelov pa je pričakovano zabeležena pri mlajši (5%) in srednji generaciji (1%), pri starejši pa sploh ne.

Slika 11: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na starost)

9. Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice" 26. novembra 2011?
Presenetilo je veliko število pozitivnih odgovorov in s tem izkazano zanimanje za dogodek in napovedano vsebino. Udeležbo na posvetu je napovedalo 53% anketirancev. Le manjši del respondentov vidi problem v tem, da je posvet organiziran v soboto in ne v službenem času (5%). Negativni odgovori so pretežno "ne utegnem" (40%) in le redkeje pomanjkanje zanimanja (2%) ali pomislek, da na posvetu ne bi izvedel nič novega (1%).

Slika 12: Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice"? (v odstotkih)

Rezultati ankete potrjujejo izhodiščno tezo, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno. Pokazali so tudi signifikantne in pogosto presenetljivo nepričakovane razlike glede uporabe elektronskih knjig in bralnikov ter načina razmišljanja o tem vprašanju tako glede na spol kot tudi glede na starost respondentov.
Društvu bibliotekarjev Ljubljana zato čestitke za ustrezno izbrano tematiko strokovnega srečanja, ožjemu organizacijskemu odboru pa za izbor relevantnih in kompetentnih govorcev ter odlično izvedbo dogodka!

Na posvetu je bilo v razpravi postavljeno dokaj kritično vprašanje o uporabi elektronskih knjig glede na (slabe?) rezultate ankete, ki je bila tam zelo na kratko in samo sumarno že predstavljena. Avtor ankete in analize se s komentarjem povsem strinja in ob tem izraža resen pomislek, da je vzrok za take rezultate lahko tudi v nerazumevanju oz. različnem razumevanju poimenovanja elektronska knjiga, o čemer je bilo precej napisano že na Biblioblogu ( E-knjiga – kaj je to? in Kaj je e-knjiga in kaj to ni? pa tudi najnovejše E-bralniki niso e-knjige) in tudi na blogu Bibliotekarska terminologija ( E-knjiga in/ali digitalna knjiga?). Na vprašanje Kaj je elektronska knjiga? bo treba (tudi) v bibliotekarski stroki najti vsaj približen odgovor!

E-bralniki niso e-knjige

Veliko naprav lahko uporabimo za branje e-knjig. To je lahko osebni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, mobilni telefon ali pa namenski e-bralnik. Vse te naprave lahko prikažejo vsebine s primernimi programi in zanje tudi obstajajo namenski programi večjih spletnih knjigarn (kot npr. Amazon ali Kobo). Tako lahko npr. Amazonove e-knjige berete na osebnem računalniku, tabličnem računalniku, na telefonu ali pa na e-bralniku Kindle.

Ko govorimo o e-bralnikih in e-knjigah moramo ločiti med nosilcem in vsebino. Tiskana knjiga je oboje, e-knjiga pa izgubi fizični del. Tega prevzame e-bralnik. Na enem e-bralniku imamo lahko celo knjižnico, vedno pri roki in z lično urejenim katalogom. Vendar moramo paziti, da se ne ujamemo v sistem enega samega spletnega knjigarnarja in njegovega DRM (Digital Rights Management) sistema.

Najbolj opazna naprava in tudi najbolj oglaševana je Apple iPad. Gre za tablični računalnik, ki zmore poleg prikazovanja vsebin in brskanja po spletu še marsikaj drugega. Njegov zaslon po obliki spominja na ameriški standardni list papirja (letter, evropski je A4). Ravno dovolj velik je za prikaz cele strani besedila. Apple iPad je primer, kako se lahko ujamete v sistem enega samega trgovca, saj njihove iBooks e-knjige niso prenosljive na naprave drugih proizvajalcev.

Obstajajo tudi drugi tablični računalniki z različno velikimi zasloni. Izstopajo predvsem 10" in 7" (inch) veliki zasloni. 10" se obnašajo podobno kot Apple iPad, 7" pa so že premajhni za prikazovanje celega lista besedila. To pomeni, da moramo list premikati po zaslonu, da ga lahko normalno beremo. Na teh napravah lahko namestimo poljuben program za branje e-knjig, večje spletne knjigarne pa ponujajo tudi lastne programe. Eden boljših prostih programov za branje e-knjig je Aldiko.

Veliko spletnih knjigarn ponuja svoje lastne bralnike. Poglejmo različne vrste e-bralnikov spletne knjigarne Amazon.com in pomembnejše razlike v njihovem dizajnu in namenu.

Skrajno levo je Amazonov bralnik Kindle Fire. Gre za tablični računalnik, prilagojen za pregledovanje in kupovanje Amazonovih vsebin (filmi, glasba, e-knjige, igre…). Ima barvni 7" zaslon. Razlika med e-bralnikom in multimedijsko napravo je v tip zaslona. Barvni zasloni so praviloma narejeni v tehnologiji LCD in so zato primerni za gledanje filmov in prikazovanje barvnih fotografij. Te naprave imajo zato krajši čas delovanja z enim polnjenjem baterije. Imajo lastno osvetlitev in jih lahko uporabljamo tudi v popolni temi. To je seveda priročno, vendar tudi utrujajo oči, saj ves čas svetijo v oči kot svetilka.

Napravi na sredini in na desni strani pa sta e-bralnika Kindle s črnobelimi pasivnimi zasloni. Ti zasloni so narejeni v tehnologiji Eink. Ti zasloni delujejo na isti način, kot papir, s katerega se svetloba okolice odbije v naše oko. Zato potrebujemo dovolj svetlobe ali pa luč, tako kot pri običajni knjigi. Ker nič ne sveti v oči, se te utrudijo manj oz. ravno toliko, kot bi se pri branju običajne knjige. Naprave s črnobelim zaslonom (Eink) so zato primerne za branje daljših tekstovnih besedil s preprostimi črno-belimi ilustracijami. Ker zaslon ne sveti in osveži vsebino samo takrat, ko obrnemo stran, lahko delujejo z enim polnjenjem baterije več tednov.

Druga bistvena razlika med barvnim zaslonom (LCD) in črnobelim zaslonom (Eink) se pokaže na prostem. Naslednji primer prikazuje iPad in Kindle med uporabo v parku na soncu.

Na zaslonu iPada na desni je polno odsevov in odboja svetlobe. Barvni zaslon na soncu izgubi veliko kontrasta in ga je težko brati. Kindle na desni pa s svojim pasivnim črnobelim zaslonom omogoča enako udobje branja na prostem, kot če bi brali običajno tiskano knjigo.

Na naslednji fotografiji je primerjava prikaza besedila e-bralnika in treh knjig različne kvalitete:

E-bralnik je fizični nosilec, naprava za branje vsebin. E-knjige pa so računalniške datoteke. Te so lahko preprosto besedilo ali pa bogato oblikovane vsebine s slikami. Te datoteke so lahko zaščitene z varnostnimi mehanizmi proti nelegalnemu kopiranju (DRM = Digital Rights Management).

E-bralniki lahko prikazujejo različne vrste datotek, vendar ima vsaka naprava svoj izbor podprtih tipov. Najpomembnejša tipa datotek sta Amazanov tip datoteke in datoteke Epub. Podjetje Amazon je največja spletna knjigarna na svetu z globalno distribucijo vsebin in produktov. Zato je tudi največ e-knjig na voljo prav v njihovem tipu datoteke, ki delujejo predvsem z njihovimi e-bralniki. Vendar vse te knjige niso dosegljive celemu svetu enako. Amazon geografsko omejuje dostopnost določenih naslovov, kar je na voljo v ZDA mogoče ni v Evropi in obratno.

Epub pa je odprt standard za e-knjige, ki ga je razvil International Digital Publishing Forum (IDPF).Omogoča prikaz besedil na način, ki se prilagodi velikosti zaslona, na katerm ga beremo. Mišljen je bil kot univerzalen tip datoteke za e-knjige, ki bi deloval na vseh napravah.

Poznamo pa še tretjo vrsto datoteke, ki je zelo pogosta. Gre za PDF (Portable Document File) datoteko podjetja Adobe. Namenjena je predvsem elektronski izmenjavi tiskanih dokumentov, zato vsebino prikazuje na zaslonu tako, kot bi bi bila videti natisnjena. Ta tip datoteke ni primeren za e-bralnike, a vendar je tako pogost, da ga moram omeniti.

Zato hitro pride do potrebe pretvoriti en tip datoteke v drugega. Pri pretvarjanju med tipi si lahko pomagate s programom Calibre. Ta program skrbi za vašo digitalno knjižnico in prenašanje e-knjig na vaš e-bralnik.

E-knjige lahko kupujemo v mnogih spletnih knjigarnah. Taka je npr. Ebooks.com. Obstajajo tudi spletne strani z brezplačnimi e-knjigami: Openlibrary.org, Epubbooks.com ter Guttenberg.org, Značilnost teh je, da moramo datoteko z e-knjigo sami prenesti v svojo napravo. Pri tem si najlaže pomagamo s prej omenjenim programom Calibre.

E-knjige lahko kupujemo tudi v velikih spletnih knjigarnah, kot npr. Amazon, O’reilly, Kobo itd. Te knjigarne ponujajo tudi svoje e-bralnike. Nekatere ponujajo vsebine izključno samo za svoje naprave. Običajno si odpremo račun in v katalogu izberemo želeno e-knjigo. Po plačilu se e-knjiga avtomatsko prenese na vaš e-bralnik, če ste kupili bralnik od izbrane spletne knjigarne. Npr. Amazon po nakupu avtomatsko poskrbi, da na vaš e-bralnik pošlje e-knjigo preko brezžičnega omrežja ali mobilnega omrežja.

Če povzamemo:

• E-knjige lahko beremo na mobilnih napravah in osebnih računalnikih.
• Najbolj udobne naprave za branje so e-bralniki zaradi svoje priročne velikosti.
• Od trenutno dostopne tehnologije so za oči najbolj udobni e-bralniki s črnobelimi (Eink) zasloni.
• Najbolje je kupovati e-knjige brez DRM. Take ponuja O’Reilly. 
• Spletne knjigarne ločimo na zaprte, ki delujejo samo s svojimi e-bralniki, in odprte, ki delujejo z vsemi e-bralniki.
• Obstajajo spletne strani z brezplačnimi e-knjigami, večinoma s potečenimi avtorskimi pravicami. 

Za konec pa še na komičen način razloženo, na kakšne težave lahko naletite pri vsebinah iz knjižnice, ki imajo DRM.

E-bralniki Niso E-knjige - Predstavitev

Koliko bibliotekarji poznajo in uporabljajo elektronske bralnike?

© Bokeen

Na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Knjižnica: Odprt prostor za dialog in znanje smo skušali z anketo med udeleženci pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik izpolnilo in vrnilo 53 prisotnih. Več o anketi in strukturi respondentov je bilo objavljeno v uvodnem delu prispevka Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, o uporabi strokovnih časopisov pa govori Katere slovenske strokovne časopise beremo bibliotekarji?.

Na vprašanje Berete tudi elektronske knjige z elektronskim bralnikom (Bokeen, Kindle, Nook, Colibri ipd.)? so odgovorili vsi respondenti. Na izbiro so imeli šest odgovorov, tri nikalne (ne, ne poznam; poznam, vendar ne uporabljam; ne, nočem uporabljati) in tri potrdilne (redko, pogosto, brez njih več ne morem shajati). Presenetljivo so rezultati pri tem vprašanju zelo podobni rezultatom ankete, izvedene na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, ki so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah. Tokrat 89% respondentov ne uporablja elektronskih bralnikov (leta 2011 je bilo takih 91%, vendar ob mnogo večjem odzivu pri izpolnjevanju ankete). Le redko uporablja bralnik samo 11% anketirancev, nihče pogosto in nobenega ni, ki bi brez bralnika težko živel. 9% respondentov bralnikov ne pozna, 75% bralnike sicer pozna, vendar jih ne uporablja, 4% pa jih kategorično zavrača uporabo bralnika (po ena ženska in en moški, oba v starostni skupini nad 50 let). Tudi v tem delu so rezultati povsem primerljivi z lanskoletnimi.

Berete tudi elektronske knjige z elektronskim bralnikom? (število)

Ob analizi podatkov je postalo jasno, da sem naredil ob sestavljanju tega vprašanja metodološko napako, saj je odgovor "poznam, vendar ne uporabljam" presplošen in ne pove dovolj o nivoju poznavanja bralnikov. Ta odgovor je najbrž izbral tudi kdo, ki je le kaj malega slišal ali prebral o bralnikih.
Zaradi slabega odziva na anketo (21% udeležencev je izpolnilo in oddalo anketni list) anketa žal ne daje zanesljivih in želenih rezultatov. Pričakujem, da bomo lahko zbrali nekaj več podatkov o uporabi elektronskih knjig in bralnikov na strokovnem posvetu Društva bibliotekarjev Ljubljana »E-knjige in slovenske knjižnice«, ki bo 26. novembra v Ljubljani.

Elektronske knjige

Društvo bibliotekarjev Ljubljana vabi na strokovno srečanje

»E-knjige in slovenske knjižnice«

Tokratno strokovno srečanje se bo dotaknilo tekočega dogajanja, problemov in dobrih praks o e-knjigah v slovenskih knjižnicah. E-knjige kot gradivo, strokovni problemi, nove priložnosti, prve prakse in pogled naprej – o tem bodo spregovorili različni udeleženci z moderatorjem Janezom Kaničem na okrogli mizi.

Program in časovni potek bo objavljen na društveni spletni strani http://www.dbl-drustvo.si.

Strokovno srečanje bo v soboto, 26. novembra 2011, s pričetkom ob 8.00 uri v večnamenski dvorani Knjižnice Otona Župančiča (MKL)(zemljevid), 3. nadstropje. Program bo zaključen do 13.00 ure.

Srečanje je brezplačno za vse prijavljene.

Prijave (ime in priimek, ustanova, e-naslov) zbiramo do zasedbe prostih mest na naslov info@dbl-drustvo.si

Za okrepčilo bo poskrbljeno.

Predlagamo, da po srečanju obiščete tudi 27. slovenski knjižni sejem (http://www.knjiznisejem.si/, 23. - 27. november 2011, od 9. do 20. ure.)

Se vidimo?

Izposoja e-knjig v MKL Knjižnici Bežigrad po zaključku projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir«

Pred časom smo na Biblioblogu že razpravljali o elektronskih bralnikih za delo z elektronskimi knjigami, predstavljan pa je bil tudi projekt MKL, kjer so poizkusno ponudili bralcem nekaj bralnikov, dva pa sta našla pot tudi med najstarejše bralce v dom starejših občanov. Zanimalo nas je, kako so se bralci odzvali na novost, na ponudbo knjig (vsebin) in kako so ocenili branje s to napravo. V nadaljevanju objavljamo zapis, ki ga je pripravil Igor Andrin, vodja Oddelka za izposojo gradiva v MKL in sodelavec v omenjenem projektu.

---

V Mestni knjižnici Ljubljana teče že drugo leto odkar našim uporabnikom nudimo izposojo e-knjig. Pot elektronskim knjigam v našo knjižnico je odprl odmeven projekt »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", katerega avtorica je bila mag. Mateja Ločniškar Fidler. Projekt je kot ideja nastal v Knjižnici Bežigrad, kjer je bil tudi izpeljan. Seveda smo v Knjižnici Bežigrad nadaljevali z izposojo e-knjig na elektronskih bralnikih tudi po zaključku projekta v aprilu 2010. V času izvajanja projekta smo si nabrali nekaj izkušenj in že iskali rešitve za nekatere težave, ki so se pojavile pri izposoji e-knjig.

Način izposoje

Ob pričetku izposoje e-knjig, smo imeli na voljo okoli 50 (žal se fond zaradi slabe ponudbe na trgu do danes ni bistveno spremenil) naslovov elektronskih knjig, za katere smo licence kupili pri mariborski založbi »Ruslica«. V času izvajanja projekta smo naslove razdelili v pet sklopov in jih naložili na pet bralnikov. Elektronske knjige smo ustrezno katalogizirali in inventarizirali, tako da je vsak izvod imel svojo inventarno številko, ki smo jo ob izposoji evidentirali na konto uporabnika. Uporabnikom smo ponudili sezname gradiva na posameznem bralniku. Uporabnik je tako vedel katero številko bralnika si mora izposoditi, da bo dobil želeni naslov. Po zelo uspešnem zaključku projekta je sledil razmislek, kako naprej.

Uporabnikom smo želeli omogočiti izposojo samo tistih naslovov, ki jih dejansko izberejo. S tem bi seveda dobili tudi bolj pravilne statistične podatke o iskanem gradivu. Tako smo prišli do sistema, ki ga z manjšimi spremembami uporabljamo še sedaj. Uporabnik izbere elektronske knjige, v knjižnici mu bralnik pripravimo (naložimo izbrane datoteke) in evidentiramo ustrezne inventarne številke knjig in bralnika. Poudariti moramo, da sistem COBISS zaenkrat nikakor ne podpira izposoje elektronskih knjig. Vse postopke smo tako izvajali kot pri klasičnih knjigah, le da smo jih po svoji iznajdljivosti prilagodili posebni specifiki gradiva.

Iskanje gradiva

Pomemben segment izposoje e-knjig, je tudi dostopnost informacij o knjigah preko kataloga. Elektronske knjige smo obdelali na način, da jih lahko poiščemo v katalogu, res pa je, da je iskanje za uporabnike precej neprijazno. Zato smo na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana v sporočilo o možnosti izposoje e-knjig vključili tudi spletno povezavo, ki uporabnika pripelje naravnost v katalog, kjer se mu že izvede iskanje, katerega rezultat je seznam vseh elektronskih knjig, ki si jih je mogoče izposoditi v naši knjižnici. Temu smo dodali še povezavo, preko katere lahko uporabnik preveri razpoložljivost bralnika. Po enem letu smo storitev razširili na vse območne knjižnice v mreži Mestne knjižnice Ljubljana in danes v katalogu lahko vidimo 29 bralnikov in podatke o njihovi trenutni razpoložljivosti.

Odzivi uporabnikov

Uvedba e-knjig v ponudbo Knjižnice Bežigrad je naletela na zelo dober odziv med uporabniki. K temu je nedvomno pripomogla obveščenost, saj se je novica o možnosti izposoje e-knjig širila tudi preko osrednjih slovenskih medijev. Zanimanje za izposojo je bilo veliko, še več pa je bilo različnih tehničnih vprašanj o delovanju bralnikov, kateri bralniki so dostopni na slovenskem trgu, kje se dobi e-knjige, itd. Ker je tovrsten medij predstavljal novost v slovenskem okolju (vsaj v širši javnosti), smo tako postali informacijska točka za vsakega laika, ki je želel kakšno informacijo o elektronskih bralnikih in e-knjigah.

V času izvajanja projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", smo izvajali tudi manjšo anketo, v kateri smo uporabnike, ki so si bralnik izposodili spraševali po vtisih, ki so jih dobili o novem mediju, njegovih pomanjkljivostih in prednostih. Večina je o branju na bralniku izrazila pozitivno mnenje, pri čemer so izpostavljali priročnost, majhnost, veliko kapaciteto in branje prijazno očem in rokam (naporno držanje težkih knjig). Kot pomanjkljivost so navajali majhnost zaslona, počasno listanje (počasen vmesnik), prelom besed (problem slabo pripravljenih datotek) in podobno.

Struktura uporabnikov

Poleg pozitivnih odzivov na nov medij, smo bili najbolj pozitivno presenečeni nad strukturo uporabnikov, ki so pokazali zanimanje za izposojo e-knjig in bralnikov. V času od 1.5.2010 do 31.12.2010 (torej v času, ko so uporabniki lahko povsem sami izbirali e-knjige in njihovo število na bralnikih), smo uporabnikom izposodili 244 izvodov e-knjig. Od tega so si kar 60 izvodov (25%) izposodili upokojenci. Večji delež so dosegli samo še uporabniki v segmentu »zaposleni« (34%). Starejšimi uporabniki, ki so bili z uporabo v večini zelo zadovoljni, so kot prednosti navajali predvsem lahkost naprave, enostavno upravljanje in možnost povečave teksta. Ti pozitivni odzivi so nas pripeljali tudi do sodelovanja z Gostinskim podjetjem Badovinac, ki je podarilo dva bralnika za uporabo v Domu starejših občanov Bežigrad, kjer sedaj njihovi varovanci lahko prebirajo e-knjige iz fonda Mestne knjižnice Ljubljana.

Igor Andrin
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Bežigrad

Revija Popular Science brezplačno dostopna na spletu

Nori na nove tehnologije?
Pripravite se na to, da boste izgubili cel dan.

PopSci, spletna stran revije Popular Science, je digitalizirala vse izvode revije v zadnjih 137 letih in ga objavila za vas popolnoma brezplačno. Arhiv, ki je bil narejen v sodelovanju z Google Books, vsebuje tudi zgodovinska reklamna sporočila.

Hrvaška akademska e-knjižnica

E-knjižnica hrvaške akademske in raziskovalne mreže je arhiv digitalnih knjig in časopisov dostopnih v formatu PDF. Dostopna je članom hrvaške akademskega, izobraževalnega in raziskovalnega okolja.

Prijava je mogoča s pomočjo AAii@EduHr uporabniškega imena za akademsko skupnost in HUSO uporabniških računov za osnovne in srednje šole.

Trenutno so dostopni časopisi: VIDI, e-kids, Matka, matematičko-fizički list, Poučak in Play Math.

Dostopne knjige so primarno iz področja računalništva (Linux, C++, …) intelektualnega lasništva, iskanja in vrednotenja informacij na Internetu in ECDLC za otroke.

Uporabnikom je dostopna tudi enciklopedija Proleksis – prva hrvaška splošna in nacionalna online enciklopedija.

E-bralniki v MKL

V MKL, Knjižnici Bežigrad izposojajo na bralnikih Kolibri V3 izbrane elektronske knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev. Prve izkušnje bodo pokazale ali je v splošnih knjižnicah smiselno nove nosilce zapisov vključiti med storitve kot stalno ponudbo. Izposoja bralnikov poteka v okviru projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!«

Povzeto po:
http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl

Imate z bralniki kakšne izkušnje? Mene preseneča, da so izbrali bralnik Kolibri, ter da po mojih podatkih založba Ruslica prodaja e-knjige le v formatih, ki se jih ne da brati na podobnih bralnikih.