E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K)

19. člen

V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi:

»(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.

KONČNA DOLOČBA

20. člen (začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019.

Star zakon:

(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;

Zahtevam e-knjige v slovenščini!

Zaradi raznovrstnosti pojma e-knjiga želim najprej omejiti definicijo e-knjige, pri kateri se je začel lomiti trg knjig in za katero tudi sam pričakujem, da je primerna za začetek trgovine z e-vsebinami. E-knjigo v tem prispevku smatram za leposlovno delo, ki se lahko bere na "bralnikih" z e-črnilom. E-knjiga je za zdaj najbližja kopija "paperback" romanom. Ta zvrst se trenutno zato tudi najbolje prodaja (v razvitem svetu ruši rekorde) in je zato tudi zame najbolj pomembna.

Pri problematiki o e-knjigi se velikokrat pozablja, da je tudi pojem "knjiga" raznovrsten. Tudi založniki vseh papirnatih knjig ne mečejo v isti koš. E-knjige tako niso navadne PDF datoteke, te so primerne le za tiskanje. Žal npr. visokošolski prostor še vedno vidi PDF kot najboljšo obliko za članke v revijah in e-učbenike. A se zelo motijo, kar kažejo tudi zadnje raziskave. E-knjige tudi niso razne večpredstavnostne "zadeve" (slikanice in šolske vsebine na spletnih straneh). Tablice z LCD (iPad) so neprimerne za branje, saj zaradi svetlobe, ki sveti neposredno v oči pri dolgotrajnem branju oči preveč trpijo. Težko razumem tudi potezo proizvajalcev bralnikov, ki v zadnje modele vgrajujejo luč, ki sveti v oči. Vem, da ljudje to iz nekega razloga pričakujejo, a je zame ideja slaba in nepraktična (podobno kot odsotnost fizičnih gumbov zaradi zaslona na dotik).

Največji problem pa vidim v tem, da se prodaja e-knjig na slovenskem ne dogaja. Še več, prisotno je tudi zamegljevanje in strašenje. Zato bi rad predstavil nekaj trditev, ki se pojavljajo v medijih in jih skušal objektivno predstaviti.

Knjiga je perfektna, ker se je skozi rabo izpopolnila. Izboljšati se je ne da. E-knjige pa jih lahko čudovito posnemajo

Nekateri slovenski založniki razlagajo, da bo e-knjiga kot tehnologija začela vstopati v polje, ki ga zaseda tiskana knjiga samo, če bo od nje boljša. Strinjam se, da e-knjiga, kot nova tehnologija, zelo dolgo ni dosegala tehnologije tiskane knjige (bralniki z LCD, dlančniki). Vendar je v primeru, na katerega se omejujem, tehnologija prišla na takšno raven, da je uporaba bralnika lahko popolnoma identična uporabi "paperback" romana. Seveda ima še kopico prednosti, ki jih lahko uporabljamo, lahko pa tudi ne!

Največja prednost je e-črnilo, ki popolnoma simulira tiskan papir. Prvi bralnik z e-črnilom je bil dostopen že leta 2006. Prvi Amazonov Kindle je prišel na trg 2007. Od takrat se naprava bistveno sploh ni spremenila! Kot vemo, so bralniki obstajali že mnogo pred e-črnilom, vendar z LCD zasloni niso mogli uspeti. Torej je v tem primeru oponašanje istega orodja (tisk na papir) prispevalo k uspehu.

Da so e-knjige trenutno "manjvredne" naj bi kazalo tudi to, da v prodaji vodijo lahkotni žanri - ker so to stvari, ki jih ne bi dal na knjižno polico (tudi pornografija). Tu bi še enkrat spomnil, da so bralniki trenutno namenjeni branju le-teh in trenutno večinoma samo teh. Članki klasičnih časopisov so še nekje primerni za branje na bralnikih za drugačne vsebine pa bodo morali bralnike še prilagoditi (velikost, barve,...)

Nekateri pravijo, da e-knjiga nima videza, ker nima naslovnice. To je seveda nesmisel, saj imajo popolnoma enako naslovnico kot "papirnat" izvod knjige v e-knjigarnah. Amazon pokaže isto sliko naslovnice tako za "papirnato", kot za Kindle verzijo.

E-knjige niso krivec za uničevanje "pravih" knjigarn

Nekateri slovenski založniki omenjajo Borders, ki ga vedno znova podajajo kot zgled za črne posledice e-knjig, ki naj bi uničile ogromno knjigarno. Gre pa le za (precej star) primer neprilagodljivosti. Bili so največji in mislili, da jim nihče nič ne more. Niso znali učinkovito konkurirati s premikom tržišča in s spletno prodajo. Zato so propadli.

Nikjer nihče ne omenja prodajalcev e-knjig (npr. Amazon) kot edinega krivca! Omenil pa bi zgodbo podjetja Kodak, ki je vodilo pri "papirnati" fotografiji, vendar je šlo v stečaj, ker niso znali preklopiti na digitalno fotografijo.

Nekateri iz slovenskega založništva pozabljajo, da se Amazon ne ukvarja samo s knjigotrštvom, ampak da prodaja tudi mnogo drugega. Amazon je postal največji, ker je pač znal postati največji. Tudi slovenska založba, ki je v zadnjih desetletjih postala največja v Sloveniji in pokupila večino trgovin in manjših založnikov nima svoje prodaje e-knjig. Ima pa ogromno zbirko e-tekstov in pravic na kateri sedijo, ima tudi kar precej veliko in moderno spletno prodajalno. Vendar slovenski kupci, ki si želimo e-knjig v slovenščini ostajamo na suhem.

Nekateri iz slovenskega založništva vidijo edino rešitev v tem, da se e-knjige prodaja v "klasičnih" knjigarnah. Primer je B&N, ki ima Wi-Fi dostop v knjigarnah in omogoča enostaven dostop do e-verzije knjige, ki jo imaš v rokah. Vendar pa takšna rešitev ignorira eno izmed največjih prednosti bralnika: dostopnost kjerkoli in kadarkoli in je zato le pogojno uspešna.

Zanimiva je tudi zgodba o Harryju Potterju. Včasih so jo množično citirali, kot uspeh brez prodaje e-knjig. Vsi "klasični" založniki so z veseljem govorili, da avtorica ne bo nikoli dopustila e-izdaje - zdaj pa je dosegla celo to, da si je sama izbrala pogoje prodaje e-knjig - tudi pri Amazonu!

E-knjige niso drage

Vedno znova slišimo izgovore:"Sama tehnologija je preprosto predraga, da bi lahko lokalni igralci postali pomembni." Ali pa: "Spletna knjigarna e-knjig stane milijon evrov." Verjetno ni človeka, ki danes ne bi vedel, da cena računalniške tehnologije, ki omogoča tudi učinkovite platforme za e-knjige, konstantno pada, še posebno v času računalništva v oblaku (kjer, zanimivo, cveti tudi Amazon!) Največji strošek je zbiranje avtorskih pravic za distribucijo v e-obliki. Takšnih pravic si je največja slovenska založba že množično nabrala, vendar jih (načrtno?) ne ponuja javnosti. Dejstvo je, da je zaradi proizvodnje in distribucije e-knjiga cenejša kot "papirnata". Za prodajo e-knjige pa ne potrebujete ločene platforme, lahko enostavno nadgradite platformo za prodajo "papirnatih" knjig (glej http://www.amazon.com/).

E-knjige nas ne bodo uničile

Pojavljajo se tudi zlonamerne opazke, da so bralniki raka-sevajoči gizmoti (verjetno vplivajo tudi na globalno segrevanje in aids). Seveda je to neumnost, saj so e-bralniki eni izmed najmanj sevajočih elektronskih naprav na trgu.
Včasih se sliši, da je naše zaznavanje drugačno, ko beremo hipertekstovno besedilo. Manj osredotočeno, bolj skačemo - pridobivamo informacije na drugačen način. Ampak to velja za branje na računalniku, ne pa na bralnikih, ki oponašajo knjigo.
Neprijazna zaščita knjig ali DRM je seveda velik problem, ki pa se ga da z učinkovito metodo narediti prijaznega. (Orielly, Harry Potter)
Vendar - prebrati tudi zaščiteno Kindle knjigo je zelo enostavno!
Nekateri slovenski založniki opozarjajo, da so e-knjige odvisne od elektrike - pri tem pa pozabljajo, da je internet tudi. Ga bomo zato ignorirali? Druga stvar je strah pred spremembo formatov in stečajem - nimamo garancije da bo knjiga vedno na razpolago. Če gre založnik v stečaj, je možno, da vse e-knjige kar izginejo. To je sicer mogoče, vendar se še nikoli ni zgodilo! Bolj verjetno je, da jih enostavno prevzame in začne prodajati neka druga knjigarna.

E-knjige niso veliki brat

Nekateri iz slovenskega založništva strašijo pred velikim bratom, ki da nas spremlja na vsakem koraku in tudi spreminja knjige. To delno velja le za Amazon, B&N, obstajajo pa seveda bralniki, ki niso vezani na trgovine (Bookeen, Sony, BeBook, Pocketbook, Prestigio,...) Bralec si lahko neodvisnost in zasebnost zagotovi na mnogo načinov! Če noče, da tisti ljudje vedo vse o njem, lahko uporablja druge storitve! To je bistvo kapitalizma, mar ne? Gre tudi za tipično sprenevedanje, saj tudi največja slovenska založba uporablja podoben sistem sledenja spletnih nakupov papirnatih knjig!

Pravijo, da obstajajo le 3 tuje velike e-knjigarne. To seveda ni res! Večina evropskih držav (Francija, Italija) ima svoje knjigarne v svojem jeziku. Nekatere so vezane na specifične bralnike, večinoma pa ne (ebooks.com, BAEN, Feedbooks, B&N Fictionwise, celo Kobo, založbe: O’Reilly, Simon & Schuster).

Veliki brat je prisoten v zgodbi brisanju in spreminjanju knjig na bralniku. Ta zgodba je specifična le za Amazon in stara več kot tri leta. Šlo je za nesrečen primer, ker so bili prvi, ki so to lahko naredili. To so naredili zaradi tega, ker jim je pravo to omogočalo. Pa so se opravičili in že takrat zagotovili, da ne bodo več odstranjevali knjig. Nekateri iz slovenskega založništva bi se lahko razburjali zaradi neurejenega pravnega položaja e-knjig (visoki davki, licence, pravica do preprodajanja, najem, posojanje). Pa o tem ni nič slišati.

Nadzor nad bralci omogočajo le tisti prodajalci, ki vežejo svoje kupce e-knjig na svoj bralnik (trenutno le Amazon in B&N - knjige sicer lahko bereš tudi na drugih napravah, a ne na drugih bralnikih z e-črnilom). Nakup bralnika, ki ni vezan na prodajalca torej odpravi vsak strah pred sledenjem. Takšnih bralnikov pa je ogromno!

Nekaj dejstev o e-knjigah in bralnikih

Bralniki so koristni za bralce. Predvsem zato, ker imajo ogromno prednosti. So popolnoma zamenljivi s "paperback" leposlovjem. Naj naštejem nekaj najbolj očitnih prednosti: enostavnost uporabe, shranjevanje ogromne količine vsebin, prijaznost do oči ter digitalnost in tudi neposreden dostop do interneta!

V Sloveniji je žal dostop do vsebin v elektronski obliki skoraj nemogoč. Slovenske založbe na žalost v zadnjih letih niso naredile ničesar novega. Še vedno je edina prava e-knjigarna Ruslica, ki pa se žal ne promovira in ne raste. Založba Bird Publisher ima nekaj ponudbe tudi v slovenščini.
Nekaj knjig Študentske založbe je dostopnih na obskurni Applovi trgovini iTunes, nekatere so tudi na Amazonu, veliko jih je dostopnih celo za izposojo, na njihovi spletni strani pa jih ni mogoče kupiti. Preko iTunes je možno kupiti tudi nekaj knjig Založbe FDV.

Na žalost založniki do sedaj niti konkretno napačnega (ali zgrešenega) načina prodaje e-knjig niso uspeli narediti. V zadnjih člankih, v katerih nastopajo nekateri slovenski založniki, gre le za populizem in širjenje neresnic ter strahu pred e-knjigami. Verjetno je namen takšnega pisanja odmikanje od pravega problema - Slovencem že nekaj let preprečujejo dostop do e-knjig v slovenščini! Že nekaj let se govori, kako bodo "zdaj, zdaj" postavili e-knjigarno, da zbirajo vse izdane knjige v e-obliki v različnih formatih, pa še vedno nič. Očitno je, da je velik problem neznanje, saj po besedah direktorja neke slovenske založbe porabijo tudi 2 meseca za to, da ugotovijo v čem je problem pri oblikovanju e-pub datoteke. Založniki potrebujejo nova znanja, pa jih žal očitno še niso pridobili.

Z odsotnostjo e-knjig in njihovim zamujanjem oziroma zavlačevanjem izgubljamo vsi, tako družba (Slovenija postaja čudaška soseda, ki ne pozna kupovanja e-knjig v domačem jeziku. Slovenci si z novo tehnologijo bralnikov ne morejo preveč pomagati, saj nimajo dostopa do vsebin. Še več, tudi v knjižnicah nestrpno pričakujemo več e-knjig, ki morajo postati bolj dostopne.

Zahtevam, da se takoj preneha s kratkovidnostjo slovenskega založništva in da se knjige v slovenščini takoj ponudi tudi kot e-knjige!







Prilagam povezave na članke, ki že nekaj let strašijo glede prihodnosti e-knjige. Upam, da se sedaj jasno vidi, da pogledi na to problematiko niso tako enoznačni, kot se zdi

17. 11. 2011
http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/749/O+priljubljenosti+e-knjig+pri+nas%3A+Na+poti+k+udoma%C4%8Ditvi+%22elektronskega%22+branja

23. 11. 2011
http://ms.sta.si/2011/11/miha-kovac-za-sta-slovenske-e-knjige-so-se-v-embrionalni-fazi/

19. 12. 2011
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/cez-pet-let-bo-predstava-o-tem-kaj-je-knjiga-drugacna.html

23. 11. 2011
http://www.siol.net/kultura/novice/2011/11/miha_kovac_slovenske_e-knjige_so_se_v_embrionalni_fazi.aspx

8. 1. 2012
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/elektronske-knjige-pri-stirih-domacih-zalozbah/274347

23. 1. 2012
http://www.dnevnik.si/video/7453

2. 2. 2012
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042507015

21. 7. 2012
http://www.delo.si/arhiv/pri-nasi-tozijo-da-ne-znajo-brati-podatkov-o-prvem-poletu-na-luno.html

29. 7. 2012
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/e-knjige-algoritem-ki-me-bere.html/

10. 8. 2012
http://www.mladina.si/114875/miha-kovac-amazon-kot-stara-jugo-partija/

21.8.2012
Oddaja Intelekta na Radiu Slovenija 1
http://tvslo.si/predvajaj/e-knjige/ava2.143752314/

3.10.2012
Bukla 82-83
http://www.bukla.si/?action=clanki&cat_id=7&limit=12&article_id=2063

NOČ RAZISKOVALCEV

Vabimo Vas na NOČ RAZISKOVALCEV, prireditev, ki bo potekala 25. septembra 2009 na Filozofski fakulteti (http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se bo predstavil s tremi dejavnostmi:
ob 17. uri bodo magistrski študenti predstavili svoje raziskovalno delo v obliki plakatov
ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke
ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.

SPREMEMBA KRAJA SREČANJA:
*Srečali se bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani, dvorana M3,4 ob 18. uri.*

Prisotni bomo tudi člani iz Biblioteama. Veselimo se srečanja z vami!

Knjižnica Slovenskega parlamenta

Pri predmetu Specialno knjižničarstvo, smo imeli študentje bibliotekarstva na FF, čudovito priložnost, da si ogledamo knjižnico državnega parlamenta.


Sledijo moji vtisi in podatki, ki smo jih zvedeli na predstavitvi.

Knjižnica se nahaja v Dokumentacijsko-knjižničnem oddelku, ki je del Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Na samem začetku smo se seznanili tako z vrednotami kakor tudi načeli knjižnice.

Vrednotne opredelitve:

• zavezanost demokratičnim vrednotam in procesom
  
• predanost instituciji, v kateri delajo
  
• politična nepristranskost
  
• profesionalna odličnost
  
• odgovorno opravljanje dela, ob upoštevanju visokih etičnih standertov
  
• medsebojno sodelovanje in spoštovanje
  

Načela (izhajajo iz vredntnih opredelitev):

• vsebinska povezanost z zakonodajnimi projekti
  
• politična nepristranskost
  
• strokovnost
  
• aktualnost in točnost (pravočasnost) informacij
  
• zaupanje, zaupnost in javnost informacij
  
• povezovanje s strokovnimi delavci
  
• izobraženost delavcev
  

Raziskovalni oddelek je interdisciplinarno sestavljen in pripravlja raziskovalne naloge iz različnih strokovnih področji. Tematska razdelitev nalog je enaka temu s čimer se ukvarja zbor. Za seboj imajo 10 let raziskovalne dejavnosti.

Publikacije, ki jih izdajajo:

• knjige
  
• zgibanke in brušure
  
• raziskovalni projekti
  
• raziskovalne naloge
  
• Poročevalec Državnega zbora
  

Gradijo lastne podatkovne zbirke in v dokumentaciji ustvarjajo pregled tiska. Njihovi uporabniki so tako poslanci in svetniki, kakor tudi zunanji uporabniki. V registru javnih knjižnic so se opredelili kot specializirani informacijski center. Pridružili so se sistemu Cobiss. Njihova posebnost pa je, da uporabljajo tezaver EUROVOC.

V primeru, ko nimajo ustreznih informacij za uporabnika, se povezujejo z drugimi knjižnicami nacionalnih parlamentov.

Knjižnični kader:

• 3 knjižničarke
  
• 3 bibliotekarke
  
• 3 lektorice slovenskega jezika
  
• 5 svetovalcev za informacije
  
• 1 vodja oddelka
  

Temeljni cilj knjižnice je hitra zagotovitev informacij in s tem pridobitev zaupanja svojih članov, da se bodo le-ti še dolgo zadovoljni vračali k njim.

Vsekakor zanimiva in poučna predstavitev, knjižnica sama pa skorajda nujno zasluži ogled slehernega bibliofila.

Zapisnik inšpekcijskega pregleda v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija

Datum: 21. 01. 2008

Povzetek:

1. 1. Za urejanje ustanoviteljskih razmerij z omenjenim zapisnikom je odgovorno Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Obe občini ustanoviteljici nista uskladili svojega delovanja glede na spremenjeno veljavno zakonodajo.

1. 2. V primeru enostranske odločitve o prekinitvi izvajanja knjižnične dejavnosti s strani Mestne knjižnice in čitalnice Idrija v občini Cerkno gre za preseganje pooblastil s strani organov občine Idrija. O tem je bilo obveščeno Ministrstvo za kulturo.

1. 3. Knjižnica naj ustanoviteljema predloži predlog pogodbe o financiranju, h katerima so podali ustanovitelj oziroma soustanovitelji in pogodbeni partnerji soglasje. Če občina ne izvrši odločbe v določenem v roku, jo izvrši Ministrstvo za kulturo v skladu z določbami zakona, ki ureja upravno izvršbo.

2. Zaprtje Bevkove knjižnice in odpuščanje zaposlenih ni bilo finančno pogojeno, saj sta obe občini, tako Idrija, kakor tudi Cerkno, financirali delovanje knjižnice. Knjižnica je dolžna najkasneje v roku osmih (8) dni od prejetja tega zapisnika omogočiti izvajanje knjižnične dejavnosti v občini Cerkno s ponovnim omogočanjem nemotenega delovanja Bevkove knjižnice v Cerknem. V primeru neupoštevanja se uvede prekrškovni postopek po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

3. Obstaja možnost, da knjižnica, ki je enostransko prenehala izvajati knjižnično dejavnost v eni izmed občin soustanoviteljic, ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje knjižnične javne službe. Za ugotavljanje, ali knjižnica še izpolnjuje pogoje, je pristojno Ministrstvo za kulturo.

4. Zaradi zapiranja Bevkove knjižnice Cerkno sta dve osebi izgubili službo. Pregledani finančni podatki ne kažejo na to, da bi bilo zapiranje Bevkove knjižnice Cerkno potrebno, ker za njuni plači ne bi bilo dovolj denarja, saj je občina Cerkno poravnavala svoje obveznosti. O sumu kršitve veljavne delovnopravne zakonodaje je bila obveščena pristojna inšpekcija za delo.

NUK II ?

Menimo, da glede na ugotovitve v obdobju, na katerega se nanaša revizija, obstaja veliko tveganje, da projekt UKL/NUK II ne bo uresničen v predvidenem obsegu in časovnih ter finančnih okvirih. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta gradnje UKL/NUK II, kar ne daje zadostnih zagotovil, da bo cilj, to je gradnja prve faze UKL/NUK II do leta 2011, dosežen.

Tole je mnenje računskega sodišča. Škoda ker ne poziva na odstope. Javnost zdaj lahko, strokovnjaki pa MORAMO pozivati na spremembo stanja.

Knjižnica Cerkno uradno zaprta že 2 meseca

Če citiram Dnevnik: "CERKNO - Svet Mestne knjižnice in čitalnice Idrija (MKČI) je na četrtkovem zasedanju odločil, da knjižnica svoje dejavnosti v Bevkovi knjižnici v Cerknem kljub odločbi ministrstva za kulturo, ki ji to nalaga, za zdaj ne bo izvajala."

Najbolj žalostno je to, da ZBDS ni zmožen dati niti ene izjave za javnost, da obsoja takšno ureditev. Upamo, da bo vsaj pravna država poskrbela za to.

Mestna knjižnica Ljubljana

Z veseljem gledam
Predlog Sklepa o spojitvi javnih zavodov Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Jožeta Mazovca, Knjižnice Otona Župančiča, Knjižnice Prežihov Voranc Ljubljana-Vič, Knjižnice Šiška, Ljubljana in Slovanske knjižnice.
Končno! bi lahko rekli vsi mi, prebivalci Ljubljane.
Vendar je bolj zanimiv
Predlog Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana (PDF; 383 kB) Tukaj lahko vidimo podrobnosti nove ureditve.

Je pa par stvari, ki bi jih bilo potrebno predebatirati. Naprimer, da ustanovitev NE povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna Mestne občine Ljubljana. Kako je to možno? Sedaj je 6 direktorjev z direktorsko plačo - in potem bo samo 1. Največji stroški delovanja zavoda predstavljajo plače! Da ne govorimo o prenehanju podvajanja služb za administracijo, računovodstvo, nabavo,... Skupna nabava bo imela večje popuste. Tudi če bo naročila več gradiva bo skupaj MANJ stroškov!

Zakaj je slovanska knjižnica združena s splošnimi knjižnicami? Po mojem strokovnem mnenju nimajo nobene skupne točke.

Zakaj Zveza splošnih knjižnic predlaga člane strokovnega sveta poleg ZBDS, ki ima sekcijo splošnih knjižnic?

Knjižnica Cerkno? Zdaj ne, morda kasneje?!

Naša draga mala Slovenija zadnje čase spet kaže, kje smo v razvoju družbe in knjižnic. Idrija in Cerkno se pregovarjata o tem, kdo bo plačeval za knjižnico. Noro!

Na spletni strani knjižnice Idrija
http://www.idr.sik.si/frami/kajdogaja_desna.htm sem zasledil:
Bevkova knjižnica v Cerknem je zaprta (3. januar 2008 - ?)
Vzroke, razloge, kronologijo, trenutno stanje dogovarjanja, izjave, mnenja, odzive … spremljajo mlini na (v)eter, gutenbergovi škrati, medmrežni pajki in vox populi. NIHIL EST IN INTELLECTU, QUOD NON ANTEA FUERIT IN SENSU.(J.Locke, 1632-1704) (tale zapis po mojem mnenju ni dovolj jasen?)

Izjave (v.d. direktorice) Milanke Trušnovec na Valu 202:

• "z manj radikalnim ukrepom te zadeve očitno ni bilo mogoče rešiti"
• "nezakonito ni samo naše zaprtje Bevkove knjižnice ampak naše celotno delovanje in obstoj"
• "pogodba se nam zdi edini mogoč način rešitve tega razmerja"
• "inšpektorica lahko izda odločbo, da je knjižnico potrebno odpreti, vendar s tem ne bo rešila ničesar..."

Meni se zdi, da je etično sporno onemogočiti dostop do javnih knjižničarskih storitev prebivalcem Cerkna. Odpuščanje bibliotekarjev v tem času je strokovni samomor. Omenjene finančne obveznosti (ki so po izjavah občine Cerkno celo zagotovljene) in oblika pogodbe ni niti slučajno dovolj dober razlog za zaprtje enega oddelka knjižnice, ki zagotavlja osnovne storitve celotnemu prebivalstvu občine! Je krovni zakon je seveda samo osnova. Sedaj lahko očitno odpustimo direktorje, saj imamo župane, ki zaprejo knjižnico in določajo do kdaj bo knjižnica zaprta?

Začuden sem ob komentarjih v smislu "kreganje je nekaj normalnega" ali pa "ubogi nemočni knjižničarji so končno začeli aktivno reševanje zadev". Zame je vsak knjižničar, ki podpiše sklep o zaprtju le nesposoben uradnik, ki nima v knjižnici kaj iskati. Tako pa uničujejo javno podobo knjižnic v Sloveniji, ki je že tako (žal) slaba. Še huje pa je, da stanovska organizacija ZBDS, društva bibliotekarjev in ostali knjižničarji ne dajejo (vidnih) javnih izjav in očitno podpirajo takšno delovanje. Primoran sem dvigniti svojo besedo in izraziti ogorčenje nad takim ravnanjem in delovanjem knjižnice in seveda tudi občine ter ministrstva. Moje mnenje je, da je to očitna kršitev etičnega kodeksa ter nesposobnost vodstva knjižnice. Komaj čakam sporočilo za javnost
inšpekcijskega nadzora.

[dodano 13.1.2008]