Wikipedia objavila pogosta vprašanja in odgovore za knjižničarje

Na zelo zanimivem blogu Resource Shelf so objavili zanimivo novico:

Karkoli si že mislite o Wikipedii, sedaj ponujajo pogosta vprašanja in odgovore za knjžničarje in ostale informacijske strokovnjake. 

Vir, ki ga je vsekakor vredno poznati in ga predebatirati s kolegi, se lahko uporablja v predstavitvah (morda kot povezava ali na letakih), ali pa samo za podporo ali nestrinjanje z Wikipedijo. Lahko prispevate spremembe ali popravke, za katere verjamete da so pomembni. Morda pa jo boste celo uporabiti kot predlogo za dokumente vaše knjižnice.

Obiščite Wikipedia FAQ for Librarians

Nekaj vprašanj in odgovorov:

+ kdo je lastnik Wikipedije?

+ kako pogoste so napake na Wikipediji?

+ ali bodo uporabniki knjižnice lahko na Wikipediji našli vsebine, ki so lahko za njih neprimerne?

+ kaj naj priporočim tistim, ki me sprašujejo ali je Wikipedija primeren vir za študente in raziskovalce?

+ zakaj včasih piše, da je Wikipedija zaprta ali da noče pomagati?

+ Ali mi lahko pokažete tudi druga menja o Wikipediji, tako pohvale kot kritike?

Na voljo je še veliko več vsebine.

Vir: Wikipedia/Wikimedia

Nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana

S ponosom predstavljamo nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana:

http://www.dbl-drustvo.si

Od sedaj ima na voljo tudi RSS:

http://dbl-drustvo.si/?feed=rss2

Novost pa je Twitterr stran:

http://twitter.com/dbl_drustvo

Nova je tudi skupina na Facebooku:

http://www.facebook.com/group.php?gid=380768675766

Biblioteam je namreč zasnoval novo spletno stran, uredil prehod na novo gostovanje in skrbi za vzrdževanje. Poskusili smo poenostaviti kreiranje in nadaljni razvoj spletnega oddelka društva. Osredotočili smo se na bistvo - obveščati o dogodkih v društvu in javna predstavitev dejavnosti ter enostavnejše kontaktiranje z javnostmi.

Upamo, da boste knjižničarji in ostala zainteresirana javnost zadovoljni!

Facebook in zasebnost

Kako na Facebooku nadzorujemo vidnost svojih objav?

Družabno omrežje Facebook je vedno bolj priljubljeno in verjetno imate tudi vi med Facebook prijatelji zelo različne skupine ljudji - od družinskih članov in dobrih prijateljev do sodelavcev in sošolcev iz "ta starih časov". Za prijetno Facebook izkušnjo tako za nas kot naše Facebook prijatelje je priporočljivo, da znamo upravljati z objavljenimi Novicami (News Feed) in lastnim Zidom (Wall), kar marsikateremu uporabniku povzroča težave. Poglejmo si nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko enostavno nadzorujemo, kaj se pojavi med našimi Novicami in kdo ima do teh vsebin dostop.

Seznami prijateljev

Facebook ponuja možnost, da prijatelje razvrstimo v poljubne skupine. Do te možnosti dostopamo tako, da v meniju Uporabniški račun zgoraj desno izberemo možnost Urejanje prijateljev. V levem stolpcu Seznami kliknemo na možnost Prijatelji, pri čemer imamo nato zgoraj možnost Ustvarjanje novih seznamov. Ko ustvarimo želene sezname (npr. Družina, Sodelavci, Sošolci ipd.), lahko pri vsakemu izmed prijateljev določimo, v kateri seznam pripada (lahko izberemo tudi več seznamov za isto osebo).

Poskrbimo za zasebnost profila

Ko imamo urejen sezname prijateljev, jih lahko uporabimo za nastavljanje zasebnosti. Za splošne nastavitve v meniju Uporabniški račun izberemo možnost Nastavitve zasebnosti in preverimo vidnost Informacij na profilu. Pri vsakem elementu profila lahko z izbiro možnost Po meri omejimo vidnost elementa na določene skupine. Npr. če želimo, da fotografije, na katerih nas drugi označijo, vidijo samo dobri prijatelji, v meniju pri tem elementu profila izberemo možnost Po meri. V oknu, ki se odpre, v meniju pri oddelku Omeji vidnost nato izberemo možnost Določeni ljudje ... in vtipkamo ime seznama prijateljev (lahko vpišemo tudi imena posameznih prijateljev).

Ta element profila bo viden samo prijateljem v skupini "Knjižničarji"

Če pa recimo želimo nastaviti, da bežni znanci ne vidijo našega Datuma rojstva, pri tej možnosti v oknu Custom Privacy (Zasebnost po meri) vpišemo ime seznama (ali oseb) v oddelek Skrij pred.

Ta element profila bo viden samo prijateljem, vendar ne prijateljem v skupini "Znanci"

Vidnost objav aplikacij in igric

Isti princip lahko uporabimo tudi pri posameznih objavah kjerkoli na Facebooku. Če recimo želimo objaviti nov Zapisek (Notes) in vemo, da bo zanimal samo naše kolege knjižničarje, lahko prej objavo nastavimo Zasebnost zapiska tako, da v meniju izberemo možnost Urejanje in nato Omejimo vidnost ali Skrijemo zapisek pred določeno skupino ljudi, tako kot smo že pri nastavitvah zasebnosti opisali. Enako lahko storimo tudi pri objavi Fotografij in drugih vsebin.

Izbira možnosti Urejanja pri Zasebnosti zapiska

Poleg tega lahko na podoben način vidnost nastavljamo tudi pri igranju različnih igric, ki nas pogosto pozivajo k objavljanju različnih sporočil za prijatelje. Če npr. radi igramo FarmVille, pa ne želimo, da se naše objave o najdenih zlatih jajcih ipd. prikažejo vsem prijatelje, pred objavo obvestila enostavno kliknemo na ikono s ključavnico in izberemo možnost Urejanje; prijatelje, ki igrajo to igrico, pa lahko razvrstimo v poseben seznam.

S klikom na ključavnico dostopamo do možnosti urejanja vidnosti

Nato pa izberemo seznam prijateljev (ali določene prijatelje), ki jim bo objava vidna

Igre in aplikacije pogosto objavljajo različne kratke objave na naše Zidove, kar ni vedno zaželeno. Če želite, lahko vsaki aplikaciji preprečite objavo kratkih novičk na vašem Zidu tako, da v meniju Uporabniški račun izberete možnost Nastavitve aplikacij. Ko najdete določeno aplikacijo v seznamu, kliknite na povezavo Uredi nastavitve in v oknu, ki se vam odpre, preverite zavihek Dodatna dovoljenja. Tu lahko izklopite možnost Objave nedavne aktivnosti na zidu.

Izklopite objavo kratkih zgodb na vašem zidu

Kako se znebiti nadležnih objav prijateljev

Vsi pa gotovo imamo tudi kakšnega prijatelja, ki seznamov prijateljev ne zna uporabljati in ki objavlja vse po vrsti ali pa prepogosto objavlja novice iz svoje priljubljene igrice. Tudi v tem primeru Facebook ponuja preprosto rešitev. Pri pregledovanju novic se lahko z miško zapeljemo čez vsako objavo in počakamo, da se nam v zgornjem desnem kotu objave pojavi gumb Skrij. Ko kliknemo to možnost, lahko izberemo ali naj se skrijejo vse objave določene osebe ali vse objave določene aplikacije.

Skrijte objave osebe ali aplikacije

Če se kasneje premislimo, lahko prijatelje ponovno prikažemo med novicami tako, da v spodaj desno pri novicah kliknemo na povezavo Uredi Možnosti.
V primeru, da imate kakšnega prijatelja, ki vam zelo vztrajno pošilja povabila za določeno aplikacijo ali igro, ne pozabite na to, da imate tudi možnost, da aplikacijo popolnoma blokirate tako, da obiščete stran aplikacije in kliknete na povezavo Blokiraj program ali aplikacijo blokirate kar pri prejemanju povabil. Tako ne boste več videli objav aplikacije med novicami ali dobivali različnih povabil povezanih s to aplikacijo.

Vzemite zasebnost v svoje roke!

Upam, da boste s pomočjo teh nasvetov lažje nadzorovali novice in objave na Facebooku. Uporaba seznamov je preprost način za upravljanje zasebnosti in vidnosti objav na Facebooku, čeprav se morda na prvi pogled zdi nekoliko zakomplicirano. Kljub temu boste z vajo in urejenimi seznami hitro uredili svoje objave in poskrbeli za to, da prijatelji vidijo objave, ki jih res zanimajo. Predvsem pa vam naj ne bo nerodno skriti objave aplikacij ali prijateljev, ki za vas niso zanimive.

Prispevek je napisala Alja Sulčič, ki je prispevek prvič objavila v angleščini na svojem blogu. Za članek se lepo zahvaljujemo!

WorldCat Basic API

Sedaj lahko kdorkoli ustvarja aplikacije in "mash-up" s pomočjo podatkov knjižnic iz WorldCat, največjega knjižničnega kataloga. In to s pomočjo WorldCat Basic API, ki je od danes na voljo vsem!

Ta novi API podpira RESTful URI poizvedbe v OpenSearch in jih prikaže v obliki RSS ali Atom. WorldCat Basic API ponuja do 1,000poizvedb na dan za nekomercialno uporabo. WorldCat Basic API ponuja še:

• podatke o knjigah, video vsebinah, glasbi in ostalega, kar je v WorldCat,
• podatke o avtorjih, naslovih, ISBNjih  in OCLC številkah,
• standardne bibliografske citate v  obliki HTML (APA, Chicago, Harvard, MLA, and Turabian),
• povezavo nazaj do WorldCat.org za geografsko informacijo o knjižnicah,
• enostavno vključevanje knjižničnih zadetkov v primerjalno-nakupovalne spletne strani, mobilne strani ali Facebook.

Prijava

Splošni pogoji uporabe

Anketa - "Ali uporabljate Twitter?"

Twitter je brezplačna storitev socialnega mreženja in mikro-bloganja, ki omogoča svojim uporabnikom pošiljanje in prebiranje novic, imenovanih "tweets" ali "tviti". Tviti so tekstovna sporočila velikosti do 140 znakov, ki se prikažejo na strani uporabnika. Dostopna so drugim uporabnikom, ki so znani kot "followerji" ali "sledniki" in so naročeni na sporočila. Pošiljatelji ali tviterji lahko omejijo dostavo samo prijateljem ali so, kot običajno, prosto dostopna vsem. Uporabniki lahko pošiljajo in sprejemajo tvite preko spletne strani http://www.twitter.com.
Primeri zanimivih tviterašev so:
mitja_i, dmajcenovic, TilenMandelj, miropusnik


Twitter se uporablja na mnogo različnih načinov, tudi v komercialne namene in v knjižnicah.
Podobna spletna stran, ki nudi podobne storitve (a tudi v slovenščini) je http://www.koornk.com.

Odgovori na vprašanje "Ali uporabljate Twitter?"

da	3 (30%)
ne	5 (50%)
kaj je to?	2 (20%)

št. glasov: 10

Zanima me, ali ste tisti, ki ste odgovorili "ne", kdaj poizkusili uporabljati to ali kakšno podobno storitev? Kakšne so izkušnje tistih, ki ga uporabljate?

"Vsemogočni" gospod WWW

»Vsemogočni« gospod WWW? (ali Knjižničarji, kako naprej/nazaj?!... )

Digitalne knjižnice, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, hibridna knjižnica, knjižnica prihodnost, knjižnica brez sten, kompleksna knjižnica. Kaj pa dobra stara tradicionalna knjižnica???

Poznate projekte kot so dLib, Guttenberg, e-knjige, Google Book Search, Google Scholar, Evropean-a itd.? Gotovo ste že kdaj slišali zanje! Pa ste slišali tudi za projekt World digital library- Svetovno digitalno knjižnico? Knjižnice in arhivi iz vsega sveta (kar 32 organizacij) bodo praviloma od 21.4.2009 naprej na skupni spletni strani predstavili zbirke redkih knjig, zemljevidov in posnetkov v prostem dostopu.Torej zastonj! Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta.



Se vam ob misli, da vam za morebitno študijsko gradivo, znanstveno literaturo, knjigo ali cd-zgoščenko ne bo treba iti v knjižnico in tam zapravljati dragocenega časa z iskanjem le-te, kar samo od sebe smeji? V iskalnik preprosto odtipkate ključne besede in rezultati so v hipu tu! Perfektno!!!

Ups, nekaj se je pa vendarle zalomilo! Pa zakaj se stran tako počasi nalaga! Hej, nisem našel ustreznega gradiva! O joj, čisto preveč zadetkov, kako naj najdem relevantnega! Pa saj to ni res, sporočilo hekerjev? (npr. da sem zadel na loteriji,) ki kar ne izgine in ne izgine!!!

Ste začeli morda dvomiti v svojo informacijsko pismenost? Se vam zdi da vendarle ni vse tako otročje lahko? Ne skrbite! Vzemite si tiste četrt urice prostega časa ter se sprehodite do najbljižne knjižnice (naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje). Tu vas čakamo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati! Mar ni prijazen referenčni pogovor s prikupnim ter simpatičnim knjižničarjem/knjižničarko, ki točno ve na kateri polici se nahaja določeno gradivo, ki ga potrebujete, veliko priročnejši, od dandanes tako priljubljenih računalnikov? S njihovo pomočjo res lahko dostopaš do vsega kar te zanima, vendar se v poplavi različnih podatkov kaj hitro lahko zgubiš.

Knjižničarji se dandanes spopadamo z mnogimi oblikami konkurence. Vzenimo za primer recimo vsem dobro znani Google ter si postavimo naslednja vprašanja: Kakšno mesto v informacijskem svetu, v katerem nam Google praktično ponuja vse, v njem zavzemajo tradicionalne, kakor tudi digitalne knjižnice? Je tradicionalnim knjižnicam sploh še za obstati? Kako bodo delovale, če v svoje vrste ne bodo sprejele novosti informacijske tehnologije, kako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?

V manj kot desetletju je svetovni splet povsem spremenil naše pojmovanje do dostopanja do informacij. Ni nam več treba iti v knjižnico, da bi dobili ustrezne podatke. Namesto tega raje opravimo nekaj »klikov« in celoten dokument je že pred nami. Termin »googlanje« pa je že mednarodno postal sinonim za iskanje informacij.
Če smo malce bolj pesimistični lahko rečemo da gre za bitko med obstojem Googla ter knjižnic!
Vendar zakaj konkurenca, če ga lahko gledamo tudi kot nekakšnega partnerja. Novosti, ki se pri Googlu izkažejo za dobre, bi preprosto lahko uporabili tuidi v knjižnicah. Ne da uporabnikom ponudimo prenos podatkov preko usb-ključa ali drugega temu podobnega nosilca. Izpopolnimo raje knjižnične kataloge. Tako da listkovne čim prej (v kolikor to že nismo) prepišemo v računalnike in jih ponudimo uporabnikom. Le-ti lahko potem samostojno brskajo po njih, ko najdejo ustrezno gradivo, pa naj se jim izpiše podatek tudi o tem kje se le-to nahaja (npr. št. razdelka, police...). Podoben računalniški program že obstaja v Bežigrajski knjižnici.

Kako nazaj? Bojim se da poti nazaj več ni! Mogoče zgolj pri arhivih, ki bodo hranili neke varnostne kopije, da se gradivo ne bi porazgubilo. Saj je naše osnovno poslanstvo, ki izhaja še iz knjižnic prvih civilizacij Mezopotamije, še vedno ostalo isto. To je zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih, ko je to potrebno.

Kako naprej? Naučiti se bomo morali živeti v simbiozi z vsemi prednostmi in slabostmi sodobne informacijske tehnologije. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi nas »gospod« WWW povsem pohrustal!
Sama sem mnenja, da bomo knjižničarji obstali še kar nekaj časa. Je pa vsekakor res, da se bomo morali izpopolniti tudi v znanjih iz področja računalništva.
Ključ je torej v aktivnosti knjižničarjev in njihovi sposobnosti prilagajanja, tako predvsem uporabnikom, kakor tudi novostim svetovnega spleta.

ALA Connect

Ameriška knjižničarska organizacija je postavila novo spletno stran ALA Connect.

Gre za novo storitev, ki prinaša virtualni prostor za sodelovanje, kjer se lahko člani (in tudi ne-člani) vključijo v delo združenja in hkrati tudi dobijo dodatne ugodnosti profesionalnega mreženja. V prvi fazi projekta so se osredotočili na orodja, ki omogočajo skupno delo v centraliziranem okolju.

Za uporabo ALA Connect sploh ni potrebno da si član ALA. Jaz sem se prijavil samo za to, da ugotovim kakšna je uporabniška izkušnja. Moral sem vpisati uporabniško ime, ki vključuje moje pravo ime (in je tako drugačen od drugih uporabniških imen, ki jih uporabljan na internetu), tako da me lahko najdete kot:
Mitja Iskric (non-member)
Kot ne-član sem omejen. Ampak lahko vseeno ugotovim ime in priimek čisto vsakega člana ALA, s čim se ukvarjajo in koliko se ukvarjajo z ALA. Je malo komplicirano ampak sem kar presenečen, da lahko to vse vidim. Vidim lahko tudi fotografije teh ljudi.

Spletna stran ALA Connect je vnaprej izpolnjena z delovnim okoljem za vsako formalno, aktivno skupino. Vključuje:
• 1,050 komisij
• 11 divizij
• 3 dogodke (letni, zimski, konferenca AASL)
• 17 okroglih miz
• 46 sekcij

Član se vpiše z uporabo starega uporabniškega imena in gesla, se vsi podatki o članstvu v komisijah, divizijah in ostalo sinhronizirajo in prikažejo v profilu. Dostop do delovnih mest v teh formalnih skupin je možen iz vsake strani, kar omogoča hitro in enostavno sodelovanje in prispevanje k diskusiji in delu skupine.
Omogočena so naslednja orodja:
• prispevki (podobni prispevkom na blogu)
• dokumenti (podobno kot wiki ali Google Docs)
• skupinski koledar (za srečanja, končne roke)
• ankete (za več vprašanj na enkrat, ali za posamezno vprašanje)
• pogovor (chat z možnostjo shranjevanja)
• forum

Prva stran vsake skupine avtomatično prikaže zadnjo vsebino, prihajajoče dogodke, in pet najbolj popularnih vsebin te skupine. Člani skupine lahko objavlja nove vsebine z vsemi orodji. Lahko tudi komentira objave drugih. Možno je tudi brskanje po starih vsebinah ali iskanje le po določeni skupini.

Neformalne skupine
Poleg formalnih delovnih skupin, lahko člani ustvarijo tudi svojo skupino. ALA vzpodbuja svoje člane, da ustvarjajo svoje skupnosti, ki presegajo geografske omejitve in tradicionalne okvire knjižnic.

Profili članov
Vsak član lahko ustvari osnovni profil, ki prikazuje njegovo profesionalno zgodovino. Osnovni profil je na voljo celotni javnosti.

Ustvarjanje omrežij
Člani lahko iščejo druge člane in jih lahko tudi dodajo v svojo "mrežo" kot prijatelje, sodelavce. To ni "facebook za knjižničarje" ampak le osnova za kreiranje omrežij, ki lahko zajemajo tudi prijatelje.

Nove storitve pa so:
1. Člani lahko vidijo vse njihove delovne skupina na enem mestu.
2. Člani lahko iščejo druge člane in jih dodajajo v svoje "mreže".
3. Uporabniki lahko vidijo celoten seznam članov vseh komisij, divizij, skupin, okroglih miz in sekcij.
4. Člani lahko združijo vse svoje delo v ALA na eni lokaciji.
5. Člani lahko delajo skupaj na spletu na enem dokumentu tudi ko je v obliki osnutka in ga javno objavijo, ko je končan.
6. Člani lahko prenesejo koledar bodočih dogodkov, ki so jim blizu.
7. Uporabniki lahko sledijo vsebinam določene skupine preko e-pošte ali RSS.
8. Člani lahko kreirajo svoje skupnosti neodvisno in brez pomoči zaposlenih v ALA.
9. Uporabniki lahko brskajo po formalnih skupinah ali pa skupinah, ki so jih ustvarili člani po ključnih besedah ali po nadrejenih skupinah.

Gre torej za izjemno spletno mesto, ki je lahko v ponos ameriškemu združenju. Tudi člani Biblioteam-a se bomo potrudili, da bomo slovenskim knjižničarjem kmalu ponudili podobno storitev.

IT oddelek ALA je pripravil tudi posebno stran o ustvarjanju ALA Connect. Na voljo je še vedno tudi ALA Wikis, kjer lahko vsak član ALA ustvarja svoje vsebine.

LibWorld Slovenia

Čeprav je Biblioblog največji, najbolj ažuren, najbolj popularen… naj, naj, naj… knjižnični blog v Sloveniji (ali vsaj upamo na to), vsekakor ni edini! Na nemškem portalu Infobib je objavljen prikaz stanja slovenske knjižničarske blogosfere, s posebnim poudarkom na Biblioblogu. Članek je povzet po slovenski verziji, ki smo jo že objavili. Vsi zainteresirani ste povabljeni, da ga preberete (članek je v angleščini):

LibWorld- Slovenia

LibWorld Hrvaška

Povzemam novico iz Bloga Knjižnice Instituta “Ruđer Bošković” (i oko nje). Na strani LibWorld je predstavljena Hrvaška Blogosfera. Prispevek je sicer v angleščini a je zelo zanimiv. Članek o Sloveniji še čaka na objavo.

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.

Biblioblog na pravi domeni biblioblog.si

Biblioblog se razvija v resno okolje za razpravo o knjižničarski problematiki. Pohvalimo se lahko s pravo domeno biblioblog.si. Upamo, da si jo boste lažje zapomnili. Hkrati pa lahko razkrijem, da člani bibliobloga pospešeno delamo na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve. Upamo, da ga bomo lahko v novi obliki predstavili ob drugi obletnici bloga v aprilu 2009.

videolectures.net

videolectures.net je spletni portal, ki je namenjen objavljanju posnetkov predavanj in ostalih gradiv (ppt predstavitev, strokovnih člankov). Objavljajo posnetke predavanj iz strokovnih konferenc oz. predavanj na uglednih znanstvenih ustanovah. Poleg tega imajo tudi uredniški odbor.

Gre za skupino mladih ljudi, ki snemajo predavanja že 9 let in so sedaj dosegli že velik mednarodni ugled, saj sodelujejo z najbolj uglednimi univerzami MIT, Cambridge,...

Prednost posnetkov je, da so sinhronizirani z ppt predstavitvami, da lahko preskočimo na čas v videu, ki govori o določeni prosojnici.

Vse vsebine so objavljene s pomočjo licence CreativeCommons.

K sodelovanju so povabili slovenske bibliotekarje!

predlagam le skrajšanje domene (npr v vl.org ali vls.net?)

Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0

Šele zdaj sem opazil:
V počastitev dneva Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo 2.4. 2008, organiziramo strokovno posvetovanje na temo Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0. Udeležba na posvetovanju je samo s povabilom.
Program (PDF, 93,6 KB) je objavljen na spletni strani NUK.