Kobo - bralnik za 110 evrov

O elektronskih bralnikih smo na Biblioblogu že dosti pisali. Tokrat vam predstavljamo cenovno ugodnejšo različico.

Kanadsko podjetje Kobo namreč svojo napravico, s podobnimi lastnostmi kakor jih ima konkurenca, prodaja za 149 dolarjev (ca. 110 €). Priljubljeni Amazonov Kindle stane 259 dolarjev.

Cena vključuje bralnik z zaslonom E-ink, 1 GB pomnilnika (dovolj za okoli 1.000 knjig). Za bralnik je na voljo tudi spletna knjigarna Kobo Books, ki ima čez 2 milijona naslovov. Tehta 200 gramov in meri 18,4 x 12 x 1 cm.

Več o samem bralinku lahko izveste na uradni spletni strani podjetja Kobo.
Novica povzeta po: Monitor-novice-Kobo, bralnik za 110 evrov

Revija Popular Science brezplačno dostopna na spletu

Nori na nove tehnologije?
Pripravite se na to, da boste izgubili cel dan.

PopSci, spletna stran revije Popular Science, je digitalizirala vse izvode revije v zadnjih 137 letih in ga objavila za vas popolnoma brezplačno. Arhiv, ki je bil narejen v sodelovanju z Google Books, vsebuje tudi zgodovinska reklamna sporočila.

E-bralniki v MKL

V MKL, Knjižnici Bežigrad izposojajo na bralnikih Kolibri V3 izbrane elektronske knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev. Prve izkušnje bodo pokazale ali je v splošnih knjižnicah smiselno nove nosilce zapisov vključiti med storitve kot stalno ponudbo. Izposoja bralnikov poteka v okviru projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!«

Povzeto po:
http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl

Imate z bralniki kakšne izkušnje? Mene preseneča, da so izbrali bralnik Kolibri, ter da po mojih podatkih založba Ruslica prodaja e-knjige le v formatih, ki se jih ne da brati na podobnih bralnikih.

Zanimive konference po svetu

Naš bralec Igor nas je opozoril na dve konferenci, ki potekata in imata obe tudi webcast (prenos v živo preko spleta).

Danes je zadnji dan konference Supernova 2009 v San Franciscu - webcast v večernih urah na: http://www.ustream.tv/channel/supernovahub (sodelujoci http://supernovahub.com/speakers/)
Supernova združuje unikatno mešanico industrialcev in najdrznejših inovatorjev.

9. in 10. 12. v Parizu: LeWeb (sodelujoči: http://www.leweb.net/program/speakers), prenos na: http://www.leweb.net/media/live-leweb

LeWeb ni le tehnološka konferenca ampak dogodek, ki se dotika širših tem. Tema za leto 2009 LeWeb je “Splet v realnem času.”

Če imate še kak predlog, nam ga pošljite na naslov info(at)biblioblog.si

Tiskanje knjig po naročilu

O e-knjigah je na Biblioblogu tekla debata že večkrat, tokrat pa vam bomo predstavili dve storitvi izdelovanja e-knjig oz. knjig po naročilu EOD ter Kirtas Technologies.

EOD je projek v katerem sodeluje tudi Digitalna knjižnica Slovenije. Gre za nadaljevanje eTEN-ovega projekta DOD (digitalizacija po naročilu), ki je potekal med letoma 2006 in 2008. V tem obdobju so v Narodni in univerzitetni knjižnici skupaj z 20 partnerskimi inštitucijami iz desetih evropskih držav vzpostavili mrežo knjižnic, ki nudijo storitev EOD (e-knjige po naročilu). Po uspešnem poizkusnem obdobju, v katerem so v NUK realizirali 188 naročil digitalizacije knjižnega gradiva, se je ponudila priložnost, da skupaj s partnerji v okviru programa Evropske komisije Kultura 2007 storitev še dodatno nadgradjo in izboljšajo. Tako so maja 2009 pričeli z nadaljevanjem projekta, ki poteka pod vodstvom Bibliotakarskega raziskovalnega centra NUK.

Poglavitni namen storitve je izboljšati možnosti dostopa do starejšega knjižnega gradiva, kateremu je potekla avtorsko pravna zaščita (obdobje 1500-1900 leta) preko digitalizacije. Saj je le-to zaradi svoje starosti in dragocenosti ponavadi dostopno zgolj v ustanovah, ki ga hranijo. V nekaterih evropskih državah je dovoljeno v celoti reproducirati tudi knjige, ki niso več prosto dostopne na tržišču. Na tak način je mogoče (za namene zasebne uporabe) ponuditi tudi mnogo gradiva, ki je nastalo v 20. stoletju.

Zaiteresirani uporabik lahko proti ustreznemu plačilu naroči e-knjigo v pdf formatu preko običajnih knjižničnih katalogov (NUKa kakor tudi vseh trinajstih sodelujočih partnerskih knjižnic) Knjižnice opravijo digitalizacijo, na koncu pa uporabnik e-knjigo prenese na svoj računalnik. Možen je tudi izpis na CD oz. DVD. Vse knjige, natisnjene po letu 1800, če je mogoče pa tudi starejše, vsebujejo tudi samodejno generirano polno besedilo. Pdf različica e-knjige tako omogoča iskanje po besedilu ter kopiranje in lepljenje delov besedila v druge programske aplikacije. Knjige, digitalizirane na tak način, so vključene v digitalne knjižnice sodelujočih institucij ter tako dostopne na internetu.

Knjižnica pri izvajanju storitve v osnovi potrebuje zgolj obtični čitalec (skener) in internetno povezavo. Za upravljanje z naročili, komunikacijo s strankami, izdelavo e-knjig, dostavo ter plačilo poskrbijo pri EODu.

V NUKu obljubljajo, da se bodo v naslednjih štirih letih posvetili predvsem:

- Razširitvi mreže knjižnic, ki nudijo storitev e-knjige po naročilu (EOD);

- Promociji storitve EOD kot primera dobre prakse na področju evropskega sodelovanja ter zagotavljanju izmenjave znanja in izkušenj s področja digitalizacije ter uporabniških storitev z drugimi inštitucijami, ki hranijo pisno kulturno dediščino;

- Podpori medkulturnemu dialogu med uporabniki in bralci starejšega knjižnega gradiva

Koordinator projekta je Univerzitetna in regionalna knjižnica Tirolske v Innsbrucku. Narodna in univerzitetna knjižnica sodeluje na projektu kot partner ter vodja vsebinskih sklopov organizacije odprtih dnevov in delavnic.

V mreži knjižnic, ki ponujajo storitev EOD, je 13 ustanov iz osmih evropskih držav: Knjižnica Univerze na Dunaju, Bavarska državna knjižnica, Knjižnica Univerze v Gradcu, Univerzitetna knjižnica v Bratislavi, Knjižnica univerze v Regensburgu, Knjižnica Humboldtove univerze v Berlinu, Danska kraljeva knjižnica, Nacionalna knjižnica Madžarske, Nacionalna knjižnica Estonije, Knjižnica Univerze v Greifswaldu in Nacionalna knjižnica Portugalske.

K sodelovanju vabijo vse knjižnice, muzeje, arhive in druge kulturne inštitucije.

Več o storitvi EOD si lahko preberete na prosojnicah iz posveta na Bledu.

Pri New York Public Library (NYPL) pa so se v sodelovanju z Kirtas Technologies odločili da bodo omogočili dostop preko 500 tisočih knjig tiskanih na zahtevo. Uporabniki tu iščejo knjige po njihovih naslovih tako preko Kirtas-a kakor Googla. Formati, ki jih ponujajo so golo besedilo, tiff, pdf in tiskana verzija.

Preseneča dejstvo da so knjige dostopne po enotni ceni (1, 95 $ ), medtem ko je cena pri EODju odvisna od števila strani publikacije in jo določa vsaka knjižnica članica po lastni presoji. Za knjigo s 200 str. boste recimo odšteli kar 26 €. Cenik najdete na http://www.dlib.si/eod/cenik.pdf .

NYPL je ena od vodilnih javnih knjižnic v svetu in ena od najpomembnejših raziskovalnih knjižnic ZDA. Mrežo sestavlja kar 89 knjižnic, ki skupaj hranijo več kot 50 milijonov enot knjižnega gradiva.

Pri projektu sodelujejo še:

-The Bernard C. Middleton

-The Penn Libreries

-The McGill University

-The McMaster University

Zanimivo, vendar nikjer ne najdem podatka koliko različnih naslovov knjig NUK oz. EOD ponujata v tisk. (Morda pa nimam dovolj razvitih detektivskih veščin in mi primanjkuje informacijske pismenosti.) Medtem ko imajo to pri Kirtas-u nazorno prikazano za vsako članico posebej. Tudi spletna stran je veliko bolj dovršena tako iz vizualnega kakor praktičnega vidika. Uporabnik dejansko lahko vidi naslovnice knjig še preden gredo le-te v tisk, ima vpogled v njen kratek opis, išče po različnih kategorijah... Nekaj knjig je pripravljeno že vnaprej, tako da si jih lahko neposredno snamete iz interneta. Poskrbeli so tudi za podajanje ocene bralcev o knjigi s pomočjo 5 stopenjske lestvice. Za vpogled kakšno knjigo boste dobili, ponujajo brezplačen prenos ene izmed njih po njihovem izboru.

Po drugi strani je storitev Digitalne knjižnice Slovenije (EOD) tako grafično kakor tudi vsebinsko precej borna. Nikjer ni možnosti o pridobitvi povratne informacije, glede mnenja uporabnikov o določeni knjigi, podatka kako obsežna je posamezna knjiga (oz. datoteka), vpogleda kako bo publikacija izgledala.... Vse kar ponujajo je zgolj možnost enostavnega in naprednega iskanja.

In spet se mi poraja vprašanje, le kdaj bo splet 2.o prišel tudi v slovenske bibliotekarske vode?

Lokator gradiva

Osnovna ideja lokatorja je da se na osnovi podatka, ki opisuje postavitev gradiva, programsko določi lokacijo tega gradiva v knjižničnih policah. Razvit je bil kot samostojna komponenta, v sistemu COBISS. Povezava poteka preko tehnologije Java Servlet. Pri kliku na signaturo izbranega gradiva dobimo podatke o knjižnici, jeziku in gradivu. Servlet nato določi regale in police na katerih je iskano gradivo.

Lokator uporabnikom knjižnice služi, da lažje najdejo iskano gradivo in so pri iskanju bolj samostojni, saj zato ne potrebujejo pomoči izposojevalca. Primeren je predvsem za knjižnice, ki imajo gradivo postavljeno po področjih.

Med iskanjem po spletu sem naletela na Matično knjižnco Kamnik ter Splošno knjižnico Bežigrad, ki ga uporabljata.

Kako je pa pri vas? Ga uporabljate? Ste imeli pri sami postavitvi kaj težav? Ste zadovoljni z njim?

Povzeto po: Lokator gradiva v knjižnicah ( Gordana Budimir)