Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

https://www.leru.org/files/Plan_S.pdf

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.

Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

• avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons; 
• člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
• pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
• pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
• za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
• odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
• hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
• člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 

Knjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 

Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 

• sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
• znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
• znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
• znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
• znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
• sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
• poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.

Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

   

Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" 
https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf

Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami. 

Ta načela so:

•  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.
•  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način. 
• Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive. 

ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges 

http://esac-initiative.org

Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC. 

FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship 
https://www.force11.org/about

Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti načini citiranja niso celovita priporočila za upravljanje podatkov. Ker se prakse razlikujejo med skupnostmi in tehnologijami, spodbujajo skupnosti, da razvijejo prakse in orodja, ki vključujejo ta načela. 

1. Pomembnost:
   Navedbe podatkov bi morale biti v znanstvenem zapisu enako pomembne, kot citati drugih raziskovalnih predmetov, kot so publikacije . 
2.  Kredit in dodeljevanje:
   Podatkovne navedbe bi morale olajšati dajanje strokovnih kreditov ter normativno in pravno dodeljevanje vsem, ki prispevajo k podatkom, pri čemer se priznava, da se za vse podatke ne uporablja samo en slog ali mehanizem dodeljevanja. 
3.  Dokazi:
   V znanstveni literaturi, kadar koli in kjer koli se trditev sklicuje na podatke, je treba navesti ustrezne vire. 
4.  Edinstvena identifikacija:
   Zbiranje podatkov bi moralo vključevati trajno metodo za identifikacijo, ki je svetovno edinstvena in široko uporabljena v skupnosti . 
5.  Dostop:
   Podatkovne navedbe bi morale olajšati dostop do podatkov samih in do povezanih metapodatkov, dokumentacije, kode in drugih materialov, ki so potrebni tako za ljudi kot za stroje, da se lahko uporabijo referenčni podatki . 
6. Obstojnost:
   Edinstveni identifikatorji in metapodatki, ki opisujejo podatke, in njeno razporeditev, bi morali obstajati za nedoločen čas , t.j. celo izven življenjske dobe podatkov, ki jih opisujejo. 
7. Specifičnost in preverljivost:
   Navedbe podatkov bi morale olajšati prepoznavanje, dostop do in preverjanje podatkov. Navedbe ali metapodatki o citiranju bi morali vključevati informacije o poreklu in fiksnosti, ki zadostujejo za olajšanje preverjanja. 
8.  Interoperabilnost in prilagodljivost:
   Metode citiranja podatkov bi morale biti dovolj prilagodljive, da bi se prilagodile različnim praksam med skupnostmi, vendar se ne bi smele razlikovati toliko, da ogrožajo interoperabilnost praks citiranja podatkov med skupnostmi. 

Načela FAIR
https://www.force11.org/group/fairgroup/fairprinciples


Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

• najdljivost (findability), 
• dostopnost (accessibility), 
• interoperabilnost (interoperability) in 
• ponovno uporabnost (reusability). 

FAIR načela niso niti standardi niti prakse. Uporabljati se morajo ne samo za podatke o raziskavah, ampak tudi za algoritme, orodja, delovne tokove, protokole, storitve in druge vrste digitalnih raziskovalnih objektov.

Naslednič pa še o najbolj aktualnem in zelo pomembnem dokumentu: Načrt S. Ponovno vabljeni k branju in komentiranju. 

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028

Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo. 

Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si.

Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.




San Francisco Declaration on Research Assessment DORA 
 https://sfdora.org/read/  

Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno.

Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti .

Te omejitve vključujejo:

- porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,

- lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje,

- mogoče ga je urediti z uredniško politiko in

- podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :

- potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,

- potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in

- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).

Projekt LERU
https://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf

Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU) je
pomemben zagovornik spodbujanja temeljnih raziskav na evropskih raziskovalnih univerzah. Prepričani so, da imajo pionirske raziskave ključno vlogo pri inovacijskem procesu in znatno prispevajo k napredku družbe. Njihov cilj je spodbuditi razumevanje politikov in mnenjskih voditeljev o pomembni vlogi in dejavnostih raziskovalno intenzivnih univerz. Projekt LERU (League of European Research Universities)  temelji na osmih stebrih odprte znanosti:

•  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
•  EOSC (European Open Science Cloud)) 
• Podatki FAIR (FAIR Data) 
• Spretnosti (Skills) 
• Integriteta raziskav (Research Integrity) 
• Nagrade (Rewards) 
• Altmetrics 
• Državljanska znanost (Citizen Science) 

EOSC Declaration 

https://ec.europa.eu/research/openscience/pdf/eosc_declaration.pdf

Deklaracija EOSEC temelji na:

• PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
• POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
• POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
• POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
• POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.

Naslednjič pa o ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Vabljeni k branju in komentiranju. 

Javna razprava - Predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

V skladu z določili 29. in 39.b člena novega Zakona o knjižničarstvu je Ministrstvo za kulturo v predvidenem roku pripravilo predlog novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je z obrazložitvijo in spremljujočimi merili objavljen na e-upravi (Predlogi predpisov) in na spletni strani Ministrstva za kulturo na naslovu http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/. Na podlagi pripravljenega predloga je zaželeno tvorno sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti, morebitne konstruktivne odzive pričakujejo do 19. maja 2016. Društva kot samostojne pravne osebe seveda lahko posreduje svoja stališča neposredno na ministrstvo, vsi ostali, ki smo povezani pod ZBDS in želimo sodelovati, pa posredujmo svoja stališča pisno na naslov ZBDS (elektronski naslov info@zbds-zveza.si) do 6. maja 2016. Seja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ki bo prvi pretresel in obravnaval prispele predloge, bo že 9. maja in prav je, da imamo knjižničarji do takrat že vsaj do neke mere usklajena in izoblikovana stališča.

Vabljeni k sodelovanju!

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika . . .

Pred časom smo na Biblioblogu že pisali in razpravljali o Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.9/2009, pa tudi o spremembah tega ravilnika. Komisija za podelitve strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti (ki jo je imenovalo Ministrstvo za kulturo) je v preteklosti pripravila več predlogov za spremembe, ki so bili tudi v javni razpravi in pokazalo se je, da že v sami stroki nismo ravno najbolj usklajeni in podobnih pogledov na pomen in “uporabnost” strokovnih nazivov, kaj šele mnenja drugih, npr. različnih ministrstev, pristojnih za posamezne vrste knjižnic in s tem seveda tudi knjižničnih delavcev, ali sindikatov. Sledila so dolga in utrujajoča usklajevanja in pogajanja . . .
Tri dni pred iztekom tega leta je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, katerega določila stopijo v veljavo 2. aprila 2012. Žal ni bilo mogoče, da bi bile vse predlagane rešitve za spremembo Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti uveljavljene, tiste, ki jih je bilo mogoče uskladiti, pa si lahko pogledate v Uradnem listu RS, št. 108/11, z dne 29.12.2011, kjer so v prilogi tudi Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti (http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011108.pdf).

V pripravi nov Pravilnik o bibliotekarskemu izpitu - oddaja pripomb do 11.7.2011

Nekatere stvari so preprosto preveč pomembne, da bi bile prezrte. Trenutno veljavni pravilnik o bibliotekarskem izpitu je iz leta 1980 (Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, Ur. l. SRS, 1980, št. 30), tako da je bil več kot skrajni čas za revizijo. Takšen dokument se ne pripravlja iz danes na jutri, tako da nam je izjemno čudno, da se o tem ni govorilo že prej in da v pripravo le tega ni bila vključena širše zainteresirana knjižničarska javnost. Nov Pravilnik o bibliotekarskemu izpitu je namreč dokončan in je dostopen na spletnih straneh Državnega portala Republike Slovenije.

Vse, ki nas berete, naprošamo, da si Pravilnik dobro preberete in podate vaše komentarje in pripombe.

Rok za oddajo komentarjev je 11.7.2011.

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki

Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki je star dobro leto, o njem smo tudi na Biblioblogu že precej razpravljali. Na dveh razpisnih rokih je leta 2009 pridobilo strokovne nazive 256 knjižničnih delavcev, od tega 222 iz splošnih knjižnic, 17 iz nacionalne knjižnice, 11 iz visokošolskih knjižnic in 6 iz specialnih knjižnic. Že od vsega začetka je bil pravilnik deležen mnogih pomislekov in kritik, upravičenih in tudi ne. Marsikatero pomanjkljivost je pri svojem delu v praksi občutila Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti, ko je pregledovala in ocenjevala prispele vloge in jih skušala umestiti v določila Pravilnika in spremljajočih Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti. Tako je nastal predlog za nekatere najnujnejše spremembe in dopolnila, o katerem je razpravljal tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, Ministrstvo za kulturo pa je dalo predlog Sprememb in dopolnitev Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki v javno razpravo, ki bo trajala do 15. aprila. Nekateri pomembni deležniki, vpleteni v knjižnično dejavnost, so se s predlogi in mnenji že oglasili. Želimo si, da bi Ministrstvo za kulturo ob zaključku javne razprave poslane predloge tudi objavilo.

Že od začetka veljavnosti Pravilnika in Meril so bila mnenja glede zahtevanih pogojev zelo deljena.
Pogoji za imenovanje v naziv so:

• primerna izobrazba
  
• opravljen bibliotekarski izpit
  
• delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti
  
• opravljanje strokovnega dela
  
• strokovna usposobljenost za opravljanje strokovnega dela

Naj na kratko osvežimo spomin, da temeljijo merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti in uspešnosti na naslednjih sklopih strokovne dejavnosti knjižničnih delavcev:

• I. Objave in urejanje publikacij
  
• II. Predavanja
  
• III. Delo pri projektih, v delovnih skupinah in razstave
  
• IV. Pedagoška dejavnost in popularizacija
  
• V. Dejavnost
  
• VI. Delo v strokovnih telesih in združenjih
  
• VII. Izobraževanje in usposabljanje
  
• VIII. Priznanja in nagrade

Tudi javna razprava ponovno kaže dileme, o katerih smo na Biblioblogu že razpravljali in o katerih vas sprašujemo v tokratni anketi:

• Kaj menite o zahtevanih delovnih izkušnjah, ki so potrebne za posamezne nazive (v letih)?
  
• Kako stroge naj bodo zahteve za ugotavljanje strokovne usposobljenosti?

Oddajte svoj glas!