Lepo je v naši domovini biti... predsednik*

Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.
Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.

Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.
Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.
Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.

Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.

Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.


Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:
- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,
- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,
- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?
- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,
- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,
- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,
- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,
- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,
- moti me nenehno nerganje,
- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,
- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan,
- dvomim, da se je predsednica samo sebe predlagala. Navsezadnje je imela celo Alenka B. težave zaradi samokandidature,
- ne vem, to je treba vprašati na zvezi,
- kaj, če bi takšne razprave vodili malo bolj interno ... nisem brala vsega, sem pa prepričana, da ne sodi v javnost,...


Bi uganili, katera zveza je to? Ta zapis je v bistvu odveč, ker sem o Zvezi napisal že vse.

Naj citiram nek naključni Etični kodeks:
IV. člen
... Kadar mora knjižničar izbirati med interesi svoje ustanove in osnovnimi načeli poklicne etike, daje prednost etičnim načelom.
...
X. člen
Knjižničar ne zlorablja svojega delovnega mesta in položaja za osebno okoriščanje.


* V tem prispevku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

Zdaj je pravi čas . . .

Pred časom smo razpravljali o društvu, profesionalni povezanosti in pripadnosti, kaj lahko naredim(o) za društvo in kaj od njega pričakujem(o) (razprava se je sicer razvnela obrobno ob problemu zaprtja cerkljanske knjižnice, pa tudi samostojno). Dosti je bilo kritik in očitkov na delovanje in ne-delovanje društev, komisij, sekcij . . . aktivnost in neaktivnost članstva in organov, kvaliteto njihovega dela. Takrat je bila razprava bolj "akademsko" teoretična, polna ugibanj in predpostavk, ponekod najbrž malo po občutku in brez dobrih in stvarnih argumentov.

Danes se lahko naše želje in zahteve materializirajo, samo od nas je odvisno, če se res bodo. Vzporedno (in neodvisno) namreč potekata kandidacijska postopka pri ljubljanskem društvu bibliotekarjev (DBL) in slovenski zvezi – ZBDS. V obeh je potekel mandat vsem organom in prav je, da se potrudimo s kandidiranjem tistih kolegic in kolegov, za katere menimo, da so sposobni in pripravljeni potiskati ta naš voz naprej, po možnosti vsaj tako uspešno, kot so ga drugi do sedaj, ali celo uspešneje. Pravilno in profesionalno korektno bi bilo, da se v postopke evidentiranja in izbire kandidatov vključimo vsi, ki nam je kaj do profesije. Poleg kritike, ki seveda naj bo konstruktivna, naj se sedaj razpravi pridružijo še dejanja, aktivni doprinos do spreminjanja in oblikovanja tega, o čemer smo razpravljali. Kot sem omenil v razpravi že takrat – društvo samo je zgolj na papirju napisan organigram! Oživimo ga lahko samo mi, člani, s svojim lastnim strokovnim in organizacijskim delom. Samo mi mu lahko vdahnemo dušo in ga usmerimo tja, kamor želimo, da gre. Društvo bo toliko dobro ali slabo, kolikor dobro ali slabo bomo delovali v njem člani. To velja za nas vse, za vas mlajše bibliotekarje, vključno s študenti, pa še toliko bolj!