Dne 7. aprila 2011 se je v prostorih Univerze v Ljubljani odvijalo prvo srečanje članov konzorcijev CTK. Omeniti velja, da je v letu 2011 v konzorcije CTK skupno včlanjenih preko 70 raziskovalnih, akademskih in drugih javnih inštitucij, med njimi tudi vse slovenske univerze. Skupno je dostopnih več kot 3000 znanstvenih e-revij, 20.000 e-knjig in okoli 25.000 drugih publikacij.
V pozdravnem nagovoru smo udeleženci izvedeli, da gre za informativno srečanje in ne posvetovanje kot tako, saj je bil namen celotnega srečanja predvsem v izmenjavi informacij. Temeljni cilj konzorcijev CTK v naslednjem obdobju pa so, da v sodelovanju z ARRS in konzorcijskimi partnerji slovenskim raziskovalcem zagotovi optimalen dostop do mednarodne znanstvene literature. Med knjižnicami ni razloga za tekmovanje, ampak je potrebno njih skupno sodelovanje. Konzorciji tako predstavljajo pot, preko katere bomo slovensko knjižničarstvo spravili na mesto kjer mora biti. Ob koncu uvodnega dela je sledila obljuba, da bo Univerza v Ljubljni knjižnicam stala ob strani pri tem pomembnem projektu.
Konzorciji CTK na razpotju-predstavitev okvirnih izhodišč za strategijo konzorcijske nabave v prihodnjih nekaj letih (Miro Pušnik)
G. Pušnik nam je v svojem predavanju predstavil zaključke raziskave E-jurnals. Izvedeli smo, da uspešnejši raziskovalci bolj intenzivno uporabljajo elektronske informacijske vire za pridobivanje informacij. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v povezavi z uspešnostjo raziskovalnega dela v izbranem okolju. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v močni povezavi s povečanjem uporabe. Uporaba znanstvene literature je veliko bolj strma od vložka, kar posledično pomeni sorazmerno zmanjševanje cene uporabe. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje elektronske napram tiskani verziji. Dejstvo je, da uporabniki želijo elektronske informacijske vire. Statistični podatki kažejo, da je izposoja tiskanih virov v rahlem upadu, na drugi strani pa je prisotna močna rast elektronskih znanstvenih revij. Razmerje v CTK tako znaša 80% napram 20% v dobro elektronskih revij. Namen konzorcijev je predvsem v tem, da nakupujejo elektronske vire. Podatki pa tudi kažejo, da so stroški za tiskane vire večji, napram tistim za elektronske.
Okvirna izhodišča strategije konzorcijske nabave v prihodnjih nekaj letih tako trenutno zavzemajo spremenjene poslovne modele, kjer se je potrebno odločiti o nakupu celotnih zbirk ali zgolj odbiri naslovov, sistemom pay peer view ali naročnin, omogočanju odprtega dostopa, delnega dostopa ali agregatorjem z embargom ter o dobavi in posredovanju virov v okviru konzorcijev in predlogu postopnega prehoda na e-only; tu se je potrebno vprašati kakšne so potrebe uporabnikov ter kakšen je interes knjižnic ter problemu arhiviranja plačanih kopij v elektronski obliki. Pri arhiviranju se porajajo vprašanja v zvezi z tem ali naj bodo arhivi vzpostavljeni v elektronski ali tiskani verziji, kakšno naj bo upravljanje repozitorija in kako poskrbeti za ustrezno financiranje postopkov arhiviranja in hrambe. Pri zagotavljanju dostopa pa je potrebno odgovoriti na vprašanja, ali naj se dostop zagotavlja na ravni konzorcijev ali naj ga zagotavlja vsaka organizacija zase in kako naj se vzpostavi enoten način avtentikacije. Potrebno je poskrbeti tudi za usposabljanje in promocijo. Pri načinih financiranja je nato poleg financiranja preko ARRS, potrebno razmisliti še o preostalih virih financiranja ter vzpostaviti nove metode za vrednotenje kakovosti predlaganih virov pri t.i. paketni nabavi. Zagotovljeno mora biti tudi letno indeksiranje proračuna v skladu z pričakovanimi podražitvami in večletnimi pogodbami. Pri sami organizaciji konzorcijev se porajajo vprašanja ali naj gre za ohlapno organizacijo ali bolj formalne povezave, naj bo pogajalska skupina stalna ali občasna, razmisliti je potrebno tudi o mednardnem povezovanju v konzorcije. Povezovanje knjižnic bi moralo potekati na vseh nivojih in ne zgolj na področju nabave.
Konzorciji CTK- dosedanje izkušnje ter aktualna problematika (Tatjana Indihar)
V letu 2009 je bilo na razpisu 2009 namenjeno konzorcijem znatno večje število sredstev, v primerjavi z leti poprej, v letu 2011 je znesek še večji, kar omogoči dostop na e-only pri SpringerLink-u, a s tem bistveno zmanjšanje oz. ukinitev sredstev za bibliografske baze podatkov. Prednosti e-only so finančni prihranki, prihranki prostora, večja pokritost z vidika vsebine ter možnost organizacijskih sprememb, pomanjkljivosti pa 20 % DDV, stroški hrambe/arhiva, saj Slovenija še nima repozitorija za e-vsebine, preusmerjanje sredstev, namenjenih tiskanim revijam, za e-only, e-dostop je nezanesljiv ...
Združevalno iskanje in open URL povezovanje – primer portala DiKUL (Uroš Kunaver)
Šlo je za predstavitev portala DiKUL in sicer iz uporabniškega stališča. Uvažanje in izvažanje podatkov zna biti naporno, saj se baza v večini še vedno ažurira ročno, kar ostaja večini uporabnikom skrito. Predstavljen je bil, za mnoge nov izraz tarča, ki označuje vir, ki vsebuje bibliografske ali druge podatke, po katerih je možno iskanje. Vsaka tarča lahko vsebuje različne servise za dostop do kazal, polnih besedil ali pa na povezave na druge članke. Vsak servis pa vsebuje tudi svoje objekte. Združevalni iskalnik in OpenURL povezovalnik delujeta na Univerzi v Ljubljani že dobra tri leta. V bližnji prihodnosti bo na voljo tudi nov vmesnik, ki bo še olajšal in pospešil iskanje.
Informacijski portal Metaiskalnik in konzorcij CTK (Miran Petek)
Portal Metaiskalnik vključuje iskalnik MetaLib in povezovalnik OpenURL SFX. Največja članica je Univerza v Mariboru, sodelujejo pa še z Univerzo n Novi Gorici, Univerzo na Primorskem, (ki je tudi prva ustanova s katero so sodelovali) in Univerzitetnim kliničnim centrom v Mariboru. Preko Metaiskalnika je dostop do konzorcijev CTK omogočen tudi vsem ostalim članicam izven Univerze v Ljubljani.
Posredovanje in dobava virov kot dopolnitev konzorcijske ponudbe (Smilja Pejanovič)
Konzorcijska ponudba ima velik vpliv na medknjižnično izposojo. Sprva je bil upad naročil v medknjižnični izposoji povezan z bogastvom do dostopa elektronskih virov. Pritisk na medknjižnično izposojo se je nato povečal, na račun odpovedovanja naslovov gradiv v knjižnicah. Izbor trenutno tako temelji na gospodarnosti, pri čemer je v veljavi paretovo načelo. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost medknjižnične izposoje so: cena, kakovost in hitrost. (- tu prihaja do paradoksa zaradi licenčnih pogodb, ki podaljšujejo postopke). Število zahtevkov v zadnjih petih letih je okoli 12.000 in se giblje na neki stalni letni ravni. Zelo očitna je tudi rast cen tako pri dobavitelju, kot tudi pri pay-per-view.
Oddaljeni dostop do spletnih storitev s pomočjo slovenske izobraževgalno raziskovalne federacije ArnesAAI (Tomi Dolenc, Rok Papež, Matjaž Batič)
Ideja AAI je kako enostavno in s čim manj podatkov urejati veliko količino uporabnikov in njihova gesla. Prijava je ločena od aplikacije, gre za enotno prijavo (angl. Single Sign On) ter
podatki so verodostojni. Predstavljene so nam bile tudi VOX konference, katerih glavne značilnosti so, da tečejo v spletnem brskalniku in zato delujejo v vseh operacijskih sistemih, za delovanje ne potrebujejo hitre povezave v internet in ni potrebno prilagajati požarnih zidov.Za njih uspešno delovanje zadostuje že povprečen osebni računalnik in spletna kamera z mokrofonom. VOX konferenca omogoča snemanje celotne videokonference ter kasnejše video urejanje posnetkov preko spletnega vmesnika ter dostop do posnetkov in gradiva je mogoče omejiti na skupino uporabnikov.
Uporaba storitev konzorcijev CTK na Onkološkem inštitutu (Matjaž Musek)
Onkološki inštitut je bil ustanovljen leta 1937 in šteje 924 zaposlenih. Pri zadovoljevanju informacijskih potreb knnižnica izpoljnuje 96% uspešnost. V dveh letih so opazili velik porast izposoje elektronskih virov napram tiskanim. Revije, ki so bile že v tiskani obliki dobro izkoriščene imajo enako frekvenco uporabe tudi v elektronski obliki. Opazen je tudi generacijski vpliv; starejši uporabniki manj iščejo po virih in gradivo raje naročajo. Zadovoljstvo uporabnikov se je z dostopom do uporabe virov od koderkoli še povečalo. E-viri sami pa so imeli močan vpliv tudi na medknjižnično izposojo. Po začetni evforiji tudi v Onkološkem inštitutu, prav tako kot drugje, opažajo večjo usmeritev v relevantnost virov. Kljub svobodi prostega dostopa iz delavnega mesta se število knjižničnih zahtev ne zmanjšuje. Danes tiskane revije predstavljajo le še desetino celotne ponudbe. Cilji za prihodnje so povečanje oz. izboljšanje nabora revij na račun ralevantosti, povečanje deleža sredstev za kvalitetnejše informacijske vire in intenzivnejše izobraževanje uporabnikov.
Uporaba storitev konzorcijev CTK na Univerzi na Primorskem (Peter Čerče)
Univerza na Primorskem je bila ustanovljena leta 2003. Vključuje devet članic (6 fakultet, 2 raziskovalna zavoda in 1 drugi zavod) in je konec leta 2010 štela ok. 650 zaposlenih oseb. V študijskem letu 2009/10 jo je obiskovalo 6.784 študentov. Univerza še vedno nima svoje univerzitetne knjižnice, a kljub temu razpolaga z 75.00 enotami knjižničnega gradiva in ok. 1500 enotami tekoče naročenih serijskih publikacij. Z letom 2005 so na povabilo CTK postali člani konzorcija SpringerLink. Od leta 2006 so vključeni v konzorcij Wiley Interscience in v letu 2010 še v konzorcije Science Direct, JSTOR, IEEE in ACS. Velja opozorilo, da zaradi pogojev, ki jih postavlja založnik nekateri viri niso enakovredno dostopni vsem članom konzorcijev.
Davek na dodano vrednost in mednarodna znanstvena literatura (Tilen Mandelj)
Tri poglavitna izhodišča so:
- poleg spoštovanja zakonodaje EU moramo skrbeti za svoje nacionalne interese;
- elektronski informacijski viri so kot nosilec informacij prihodnost;
in
- potrebno je poskrbeti za racionalizacijo javnih sredstev.
V različnih državah EU obstajajo različne vrednosti splošnih in nižjih stopenj DDV ter različne vrednosti davčnih stopenj za elektronske informacijske vire.Ne glede na obliko, elektronsko ali tiskano pa je v znanstvenih revijah objavljena enaka vsebina. Prihaja tudi do neskladja v davčni zakonodaji, saj se tiskane revije obravnava kot blago (goods), medtem ko se elektronske revije obravnava kot obliko storitve (services). Skozi kanaliziranje sredstev se samo zaradi DDV na nacionalnem nivoju izgubi nekaj sto tisoč €. Raziskovalno okolje na dodani vrednosti zgolj izgublja in se ne more primerjati z drugimi razvitimi državami EU. Uporabniški stili pridobivanja informacij so na drugi strani v večini že prešli v elektronsko okolje. Kot možni rešitvi se tako ponujata: sprememba Direktive o DDV in uvedba mehanizma vračila davka za elektronske informacijske vire.
Značilnost novega Pravilnika o postopkih (so)financiranja,ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti ter razpis ARRS 2011 (Primož Južnič)
V Sloveniji ima sofinanciranje mednarodne znanstvene literature in baz podatkov že dolgo tradicijo, saj poteka že več kot trideset let. Sofinanciranje poteka na osnovi vsakoletnega razpisa, kot del raziskovalne infrastrukture. Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki opravljajo informacijske storitve za širši krog uporabnikov v raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti, posamično ali v obliki konzorcijev. Razpisi pa potekajo od leta 2005.
Čeni pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti:
8. člen govori o javnih razpisih, kjer je našteto tudi področje nabave mednarodne znanstvene literature.
34. člen govori o naboru vseh kazalcev (ki so podrobneje opredeljeni v Metodologiji...)
154 člen govori o tem zakaj Agencija sofinancira nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov.
155 člen določa, da ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav.
156 člen določa, kdo se lahko na razpis prijavi.
157 člen govori o obliki prijav.
158 člen govori o ocenjevanju prijav in pojasni, da so elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
159. člen določa morebitne prednosti pri sofinanciranju.
160 člen določa obseg sredstev sofinanciranja.
161 člen določa razdelitev sredstev.
162 člen določa obliko predloga prednostnega seznama prijav.
Pravilnik se nahaja na spletnem naslovu:
metodologija pa na:
Konzorcij in poslovni model e-only, primer servisa ScienceDirect (Luka Šušteršič)
Ponovno je bilo govora o tem, da je konzorcij eden od načinov nabave e-revij in ni pogoj za nabavo tiska. Pripomore k manjšim doplačilom za spletni dostop in omogoča dodatne vsebine, tiskane revije pa izgubljajo na svojem namenu. Predstavljen je bil tudi servis ScienceDirect.
Dostopnost elektronskih revij in knjig COBIB - ELINKS in paketni vnos zapisov v katalog (Darja Vajs)
Knjižnični katalog je nekoč predstavljal urejeno okolje z zgolj tiskanim gradivom in je bil precej statičen, danes gre za precej dinamično okolje z raznovrstnim gradivom, ki je nestabilno in se nenehno spreminja. E-gradivo se v CTK nakupuje večinoma v paketih, zato prihaja do težav pri katalogizaciji, ki zahteva paketne vnose. Kljub rezultatom raziskave OCLC iz leta 2005, da naj bi študentje pri iskanju informacij za seminarske naloge zelo redko uporabljali spletne strani knjižnic in on-line baze podatkov, različne raziskave kažejo, da se uporaba e-gradiva po vnosu v katalog bistveno poveča. IZUM tako leta 2009 izvede prvi paketni vnos 9.411 Springerjevih e-knjig v COBIB (s prevodom zapisov MARC21 v format COMARC). Trenutno čaka na ta postopek še okrog 800 Elsevierjevih knjig (Science Direct) ter okrog 9.000 Springerjevih knjig. Septembra 2001 nato IZUM implementira bazo podatkov o internetnih povezavah do elektronskih publikacij ELINKS. Le-ta zajema predvsem elektronske lokacije serijskih publikacij, do katerih je omogočen dostop omejenemu številu uporabnikov na osnovi različnih pogodb med knjižničnimi konzorciji in ponudniki informacijskih servisov, ter elektronske lokacije drugih elektronskih publikacij. Orodje predstavlja prednost v primerjavi s COBIB, saj omogoča možnost iskanja paketov/ponudnikov.Vsak nosilec konzorcija enkrat letno na IZUM pošlje seznam trenutno naročenih revij ter informacijo o obdobju njihove dostopnosti, ta potem osveži stanje v bazi podatkov ELINKS in istočasno tudi v bazi COBIB, a vsak paket revij je potrebno še vedno ročno pregledati, ažurirati ter pripraviti za vnos v OpenURL in ELINKS.
