Informacije v zvezi s prepovedjo ponujanja storitev v knjižnicah

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2177

https://www.gov.si/novice/2020-10-23-111-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

Kakor razumemo, odlok vlade (glej spodaj) prepoveduje ponujanje storitev. Izjem je kar nekaj, knjižnice pa niso med njimi.

Dovoljen (neglede na dejavnost - se pravi tudi za knjižnice) je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, a le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ.

Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Določilo o številu oseb v zaprtih prostorih velja le za izjeme v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev (kar knjižnice niso).

Drug odlok vlade pa prepoveduje tudi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. To vpliva na šolske in visokošolske in univerzitetne knjižnice. Izjeme, ki jih predvideva odlok pri zbiranju, veljajo za javne uslužbence, zaposlene v zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe), člane organov zavodov.

Knjižnice so se odločile za različne načine delovanja. Napišite nam, kako deluje vaša knjižnica.

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.

Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.

NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)

Skromno

Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.

Kandidati

Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.





---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

Anketa Gates Foundation’s Global Libraries Initiative

Gates Foundation’s Global Libraries Initiative preučuje načine za dopolnitev svoje podpore knjižnicam, ki spodbujajo inovativnost in pozitivne in trajne spremembe v knjižnicah v ZDA in po vsem svetu. S pomočjo ankete skušajo zbrati zamisli in ideje o tem, kako lahko knjižnice najbolje služijo svoji skupnosti v prihodnosti, ki vključuje e-knjige in prosto dostopnost do digitalnih vsebin.

Prosim, da izpolnite anketo in s svojimi idejami pomagajte fundaciji pri načrtovanju!

https://www.surveymonkey.com/s/W3DBZ96

Prešernovo mesto se lahko pohvali z novo knjižnico

V prostorih nekdanje stavbe Globusa v Kranju so s simboličnim prenosom knjig odprli novo mestno knjižnico

Osrednja knjižnica Kranj je splošna knjižnica, ki deluje na območju Mestne občine Kranj ter sosednjih občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Zbira, hrani, strokovno obdeluje in daje v uporabo raznovrstno knjižnično gradivo – od knjig in časopisov do glasbenih zgoščenk in filmskih DVD-jev, omogoča pa tudi dostop do različnih zbirk podatkov na internetu. Svojim obiskovalcem nudi informacije, omogoča učenje in študij, spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, ustvarjalnost in bralno kulturo ter tako vpliva na osebnostno rast in kakovost življenja prebivalcev vasi, mest in pokrajine.

Osrednja knjižnica Kranj je zadnja desetletja delovala v ločenih oddelkih na različnih lokacijah, konec leta 2005 pa se je mestna občina Kranj odločila skupne prostore knjižnice zagotoviti prek javnega razpisa. V letu 2006 je bila sprejeta odločitev, da se bo  nova knjižnica nahajala v prenovljeni stavbi nekdanje veleblagovnice Globus.

Na površini skoraj 5.400 kvadratnih metrov knjižničnih prostorov je tako včeraj zaživela ena najsodobnejših knjižnic v Sloveniji, ki bo z novo opremo 24 ur na dan omogočala v celoti avtomatizirano izposojo in vračilo knjig na avtomatih. Kranjčani pa bodo po več desetletjih imeli prost dostop do okrog 300.000 enot knjižničnega gradiva.

Knjižnica je prva v Sloveniji, ki bo v celoti vzpostavila samopostrežni sistem izposoje in vračila gradiva. S 24-urnim servisom bodo poskušali zmanjšati število in čas zamud, saj je kljub dodatnemu odhodku Mestne občine Kranj bolje, če so knjige v knjižnico pravočasno vrnjene. Gre za preprosto računico – ali knjige predolgo ležijo doma in se mora posledično dostop do knjig povečati z večjim nakupom knjig, ali pa je ta dostop zagotovljen s pravočasnim vračanjem.

Namesto klasičnega razvrščanja gradiva po sistemu UDK, ki je za uporabnike zahtevnejši, so se odločili za  uvedbo enostavnega sistema pojmovnega označevanja (npr. namesto oznake 159.9 bo na policah oznaka psihologija).

V knjižnici je 43 zaposlenih in en javni delavec, novi prostori pa bodo poleg izposoje knjižničnega gradiva namenjeni tudi kulturnemu in izobraževalnemu dogajanju v središču mesta. V pritličju bo obiskovalcem namreč na voljo dostop na svetovni splet, v prvem nadstropju multimedijske prostore, otroški oddelek in večnamensko dvorano s prevajalskimi kabinami, v tretjem nadstropju pa poleg različnih knjižničnih oddelkov posebne zbirke in individualne študijske celice.

Predvidena uporaba površin, namenjenih dejavnosti knjižnice:

Klet: skladišče knjižničnega gradiva, manjše skladišče tehničnega materiala in opreme, skladišče gradiva potujoče knjižnice s pisarno.

Pritličje: vhodna avla z razstavnim prostorom, čitalnica časopisov in revij splošnih vsebin, samopostrežna izposoja in vračilo gradiva, informacije, internet.

Prvo nadstropje: mladinska soba, oddelek za odrasle - območje "Družba in umetnost" - glasba in film, soba za poslušanje glasbe, soba za ogled filmov, večnamenska dvorana s prevajalskimi kabinami, skladišče dvorane, otroški oddelek z računalniško učilnico za otroke, večnamensko sobo za ustvarjalne delavnice, pravljično sobo in skladiščem.

Drugo nadstropje: oddelek za odrasle, območje "Vseved", "Zdravje in prosti čas", "Narava in tehnika", "Književnost in jeziki", "Družba in umetnost" , računalniška učilnica za odrasle, študijska čitalnica, posebne zbirke (domoznanstvo, starine, bibliofilska zbirka), individualne študijske celice, skladišče, prostori za upravo in strokovne službe.

Knjižnica bo delovala istočasno kot kulturno, izobraževalno, informacijsko, komunikacijsko in predvsem družabno središče. Povedano v prispodobi: nova Osrednja knjižnica Kranj bo dnevna soba mesta Kranj.




Vir: 


- http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kranj-dobil-eno-najsodobnejsih-knjiznic-v-sloveniji/260862
- http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1095

Nekaj slikovnih utrinkov iz londonskih knjižnic te dni

Kažipot do knjižnice v londonskem predmestju Kensington je na pomembnem križišču	Pot iz centra Londona lahko vodi do Kensingtonske knjižnice tudi skozi Hyde Park
Tudi napis na pročelju knjižnice mora biti zavarovan pred golobi	V pritličju novejše stavbe je klasična knjižnica dvoranskega tipa
Poster ob vhodu v knjižnico	Izobraževanje knjižničarjev je tako pomembno, da se takrat ne bojijo zapreti vseh knjižnic na svojem območju
Pomembnejše gradivo ima vlepljen ekslibris knjižnice	Pomembni in bogato založeni so otoki z zvočnicami in s knjigami z velikim tiskom
Tečaj slovenskega jezika ameriškega založnika v angleški knjižnici	Varnostne kamere so na vsakem koraku na cestah in v javnih prostorih
Monumentalen napis nad vhodom v atrij Britanske knjižnice	Britanska knjižnica, pogled iz atrija
Vstopi, znanje je prosto dostopno	Monumentalni Stolp knjig v središču zgradbe Britanske knjižnice
Priklenjena knjiga - simbol, umetnina in uporaben predmet kot klop v preddverju Britanske knjižnice	Te dni je potekal znani Londonski knjižni sejem, na katerem je razstavljal tudi Center za slovensko književnost

Sova – simbol znanja, modrosti in tudi knjižnic

Sova, skrivnostna in hkrati zlovešča prebivalka noči je že od davnine vzbujala radovednost in burila domišljijo ljudstev na vseh koncih sveta. Najbrž je ni kulture, ki ne bi v svojih verovanjih in simboliki vpletala tudi sove. Zaradi njene pojave, glasov in načina življenja so jo pogosto povezovali z nesrečo in smrtjo, vendar tudi modrostjo, znanjem in tradicijo. Ateno, grško boginjo civilizacije in modrosti, vedno spremlja sova, ki je postala simbol kopice univerz in akademskih združenj, tudi naše nove Univerze v Novi Gorici. Kot simbol se pogosto pojavlja v logotipih šol vseh stopenj, univerz, akademij, pedagoških združenj, študentskih združenj, strokovnih združenj, bralnih društev, društev pisateljev, knjigarn, založb (Sova smo poimenovali vrsto slovenskih leksikonov), od davnine do danes se je ohranila na kovancih in ekslibrisih. Nič nenavadnega torej ni, da je stilizirana slika sove tesno povezana tudi s knjižnicami, hrami znanja in modrosti.

Stilizirana glava sove je logotip Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in njene strokovne revije Knjižnica. Vijolična barva, izbrana za logotip, je najpogosteje povezana s poduhovljenostjo, meditacijo, trezno presojo in dragocenostjo, kot imajo za človeka v naravi prav posebno mesto rastline s cvetovi te barve, npr. sivka, vijolice, orhideje. Umetniško izdelane keramične sovice naše bibliotekarske kolegice Marje Prelovšek so postale značilno in prikupno protokolarno darilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Ob slovenskem združenju predstavljamo še logotipa dveh nemških knjižničnih združenj.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije - ZBDS	Revija Knjižnica	Sovica, protokolarno darilo ZBDS

Regionaler Bibliotheksverbund Jerichower Land	Arbeitsgemeinschaft der Bibliotheken und Dokumentationsstellen der Ost-, Ostmittel- und Südosteuropaforschung - ABDOS

Sova se pojavlja tudi v logotipu ali na spletnih straneh nekaterih slovenskih knjižnic, zasledili smo tri in se opravičujemo, če smo katero od knjižnic spregledali.

Knjižnica Šentjur	Knjižnica Kulturni dom Šmarje pri Jelšah

Najbogateje je gotovo zastopana na spletišču Mariborske knjižnice, ki ima na podobi sovice zgrajeno prikupno in šegavo celostno podobo.

Kdaj kasneje bomo predstavili še izbor logotipov nekaterih tujih knjižnic in sovo v arhitekturi knjižnic.

Knjižnica kot srce mesta

Posvet o knjižnicah, ujetih med tradicijo in prihodnostjo

Zasledili smo novico na MMC RTV SLO/STA, da so v Knjižnici Otona Župančiča na celodnevnem posvetu na temo Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo razpravljali o vlogi knjižnic v sodobnem času.


Glavne misli iz posvetovanja so :

• dandanes je za knjižnice pomembno, da znajo na različne načine pritegniti uporabnike v svojo knjižnico;
• prav prireditve, kakršna je bil ta, so tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje;
• poudarek je bil na vlogi vključevanja sodobnosti v tradicionalno poslovanje knjižnic, saj bi te v časih spletnih socialnih omrežij drugače le stežka preživele;
• v Sloveniji imamo slabo razvito mrežo trženja knjig;
• knjižnica je točka identifikacije mesta, ki s storitvami virtualnega prostora vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu;
• knjižnica je gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture naslednjim generacijam.

Glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač je branje knjig označil kot poglobljeno, intelektualno iskanje informacij, medtem ko brskanje po spletu po njegovih besedah predstavlja "histeričen način" mrzličnega iskanja plitvih vsebin in hitrih informacij.

Biblioteam se strinja, da so dotična posvetovanja dobro izhodišče za debato o prihodnosti knjižnic in njeni dandanašnji vlogi. Kakšno pa je vaše mnenje glede tega?


Več pa na: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiznica-kot-srce-mesta/243445

KONFERENCA SLOVENSKE DIGITALNE KULTURNE VSEBINE – Europeana Local Cankarjev dom, 15.09.2010

Dne 15.09.2010 se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala konferenca: Slovenske digitalne kulturne vsebine. Gre za prvo konferenco, ki ima v ospredju digitalizacijo. Biblioteam je bil tam. Sledi poročio s konference ...

Uvodne misli direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice ga. Mateje Komel-Snoj, ki jih želim izpostaviti so:
- Knjižnice so najbolj demokratična mesta za dostopanje uporabnikov do znanja.
- Digitalna knjižnica naj bi resnično odsevala narodov digitalni kulturni spomin.
- Poraja se vprašanje kako bodo vsebine dostopne našim uporabnikom? (javno zasebno partnerstvo; o tem se bo govorilo kasneje – 17.9. 2010 )

PRVI DEL: POLITIKA SLOVENIJE IN EU NA PODROČJU DIGITALNIH KULTURNIH VSEBIN

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Stojan Pelko : državni sekretar na Ministrstvu za kulturo

G. Pelko je kot glavne pojme naštel vizijo, strategijo in taktiko ter slušateljem postavil vprašanje: kje smo danes? Po njegovem mnenju globoko v taktiki. Razložil nam je, da gre pri digitalizaciji za hranjenje izvirnih elektronskih dokumentacij in dostopnost do vseh. Država največ lahko naredi s standardizacijo digitalnih vsebin. Naloga ministrstva je prepoznati najbolj zaupanja vredne digitalne nosilce in sredstva. Digitalna paradigma ne pomeni začeti vsega na novo, ampak razmislek o tem, kako iti naprej, s tem kar že imamo na voljo. Razprava o tehnološki paradigmi hito postane razprava o demokraciji. Digitalizacija je lahko kanon ali kanon, standard ali boleč simbol neenakosti vsebin.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Jozsef Gyorkos: državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrsrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport se ukvarja s štirimi področji: visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba
G. Gyorkos mam je predstavitev Digital Agenda for Europe, ki sestavljena je iz 7 ključnih ukrepov. Ti so:
enotni digitalni trg
Razvil naj bi se enotni digitalni kodeks za pravice državljanov na spletu. Izpostaviti bi bilo treba zaupanja vredne spletne strain ter poenostaviti prenos in upravljanje avtorskih pravic.
Interoperabilnost in standardi
Gre za izmenjevanje podatkov na višji ravni. Potrebna je prenova standardov na področju IKT ( informacijsko knjižnične tehnologije).
Zaupanje in varnost
Vsi smo kiber-uporabniki in ne želimo postati kiber-vojščaki. Treba je razvit učinkovit sistem za hiter odziv na kibernetske napade. V Sloveniji v te namene deluje SI-CERT , ki deluje v okviru Arnesa.
Hitri in ultrahitri dostop do interneta
Tu gre za načela, ki izhajajo iz Libanonske deklaracije. Do leta 2013 naj bi vsakdo, ki bi to želel, imel dostop do osnovne širokopasovne povezave.
Raziskave in inovacije
Rezultati našega dela niso vidni, saj je delo postalo infrastruktura.
Računalniško znanje, pismenost in e-uklučenost
30 % Evropejcev svetovnega spleta ni še nikoli uporabilo.
Koristi za družbo (zadnji cilj)
Korist lahko predstavljajo: zdravstveni podatki, podnebne spremembe, spopadanje z izzivi družbe… Vse te storitve so čezmejne.
Semantični pristop
Še vedno živimo v analognem svetu, preko semantičnega spleta lahko prenesemo analogne vsebine v digitalne.

Digitalizacija danes:
Gutembergovo dediščino pretvarjamo v bite. Namesto realnega sveta ohranjamo zgolj virtualnega. ( virtualnost*virtualnost ; kje v enačbi je realnost (?) )

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Rob Davies: coordinator projekta EuropeanaLocal

Šlo je za predstavitev spletne strani EuropeanaLocal, koordinatorja Roba Davisa, ki smo jo nato deloma poslušali še v slovenščini, s strani Brede Karun (NUK)

VISION OF Europeana Local:
“ To provide cross-domain access to Europe¨s cultural heritage” (V: European Union Communiqué, August 2006)

Projekt se je pričel 1. februarja l. 2010, takrat je šlo za verzijo 1.0. V letu 2010 so že nastali zametki za verzijo 2.0, ki bo prinesla uporabniku prijaznejši vmesnik in nove semantične aplikacije. V poletju l. 2010 je število objektov verzije preseglo 10 milionov enot.

Tipi agregatorjev projekta so: muzeji, arhivi, knjižnice in avdio-vizualne zbirke.
Kot država z največjim prilivom objektov prednjači Francija, po tipu objektov pa je največ slik (65%) in teksta (33%) , zgolj 1% pa je video in 1% zvočnih vsebin.

Podrobnejša navodila o tem, kako lahko tudi sami prispevamo gradivo na Europeano se nakajajo na spodnji povezavi: www.group.europeana.eu/web/guest/provide_comtent

Drugi del predavanja se je nanašal na projekt EuropeanaLocal.

Projekt EuropeaLocal je nastal zaradi potrebe po agregatorjih lokalnih in regionalnih metapodatkov na nacionalni ravni. Partnerji delujejo kot agregatorji in vsaka država ima zgolj enega agregatorja.

Projekt EvropeanaLokal je do sedaj prispeval 3.5 miliona objektov od ca. 12 milionov skupno iz 20 držav. Največ gradiva prihaja iz: Španije, Anglije, Poljske in Švedske.

Zaključna misel direktorice NUK, Mateje Komelj Snoj, ob dotičnem predavanju je bila: Treba je razmišljat širše ( ne individualno) pri delanju projektov!

DRUGI DEL: PREDSTAVITVE PROJEKTOV POVEZANIH Z EUROPEANO

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Breda Karun, NUK
EuropeanaLocal ( Europeana v Sloveniji )

EuropeanaLocal prinaša na Europeano največji paket vsebin; preko 4 milijone.
Projekt se je začel junija 2008, končal pa naj bi se maja 2011. V njem sodelje 31 partenerjev. Slovenski partner projekta je Narodna in univerzitetna knjižnica.
Marec 2010 se je izvršilo prvo posredovanje vsebin, ki je obsegalo 43 zbirk, 38 315 objektov in metapodatkov.
Cilj projekta je uspešno posredovanje Slovenskih vsebin iz lokalnih objektov na EuropeanoLocal.

Potek dela junij 2008 – julij 2010:
Prvo vprašanje NUKa je bilo kakšne so vsebine, ki jih lahko prenesejo na EuropeanoLocal. Sledilo je zbiranje podatkov o možnih vsebinah, nato odločitev o možnih agregatih, pa normalizacija, mapiranje podatkov, popravki, vzpostavitev tehničnih pogojev, testiranje, posredovanje gradiva na EuropeanoLoal in konec marca pregled objav na Europeani.

Posredovanje vsebin na Europeano:
V Sloveniji imamo vzpostavljena dva agregatorja za posredovanje vsebin na Europeano; dLib in Kamro. Spletna galerija posreduje svoje gradivo dLib.si.
Arhivi pa so zaradi njihove zakonodaje pod vprašajem.
Načrt za avgust 2010 – maj 2011:
V oktobru oz. novembru in spomladi l. 2011 se bo izvršilo ponovno posredovanje vsebin. NUK ima v planu testeranje funkcionalnosti Renske verzije Europeane z vidika posredovanja vsebin in testiranje nove Renske verzije z uporabniki v januarju.
Koristi pri projektu so: dostopnost že digitaliziranih vsebin, spodbuda za digitalizacijo in objavo vsebin na portalih, vklučenost slovenskih lokalnih vsebin na Europeano, informiranost, nova znanja, povezanost v mrežo ter možnost za nova sodelovanja
Težave pa se pojavljajo pri: digitalizacija in obnovi na portalih, izločitvi nekaterih vsebin zaradi nezadostnih podatkov, pomanjkljivih navodilih s strain Europeane in nekaj napakah pri objavljenih vsebinah na Europeani.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Žiga Crkvenik (NUK)
Projekt EuropeanaTravel in ARROW

Projekt EuropeanaTravel se je začel maja l. 2010. Poteka iz strani programa eVsebinePlus. V njem sodeluje 17 knjižnic in 16 držav članic EU, koordinira pa ga Estonija.
Delavni sklopi projektra so:
Načrtovanje digitalizacije
Digitalizacija (zavzema ca. 70 % vseh sredstev)
Omogočanje dostopa do digitalizacije gradiva LIBER partnerjev (Void Universty Collage London)
Diseminacija (vodi Ereme: majhna privatna organizacija)
Koordinacija in vodenje projekta
3.junija 2010 je potekal prvi revizijski sestanek. Po petnajstih mesecih pa je doseženih 85% digitaliziranih objektov.

2.projekt: projekt ARROW
Projekt se ukvarja z avtorskimi pravicami. Traja od novembra 2008 do februarja 2011. V začetku ga je podpiralo 16 partnerjev, nato se mu je pridružilo še 11 podpornikov.

Cilji:
Vzpostavitev mednarodne infrastrukture za izmenjavo informaciji o statusu AP
Priskrbeti testno okolje za poslovne modele digitalne knjižnice, uporaba standardov, mehanizmi za upravljanje in razčiščevanje statusa AP.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek; projekt ATHENA

Osnovni namen projekta ATHENA je posredovanje digitalnih vsebin muzejev v Europeano. S tem želijo napraviti korak na področju interoperabilnosti, semantičnem spletu …
V projekt je neposredno vključenih 109 najpomembnejših muzejev in ostalih kulturnih institucij kar predstavlja 20 evropskih jezikov. Koordinira ga Italijansko ministrstvo za kulturno dediščino.
Slovenski partnerji v projektu so: Ministrstvo za kulturo, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej, Etnografski muzej, Tehnični muzej in Koroški pokrajinski muzej. Strokovna denarna podpora se vrši s strani Ministrstva za kulturo.

Cilji ATHENA:
-podpreti in spodbuditi sodelovanje muzejev in ostalih institucij, ki še niso popolnoma vključeni v Europeano;
-izdelati set prilagodljivih orodij, priporočil in smernic, osredotočenih na multilingvizem in semantiko, metapodatke in tezavre, podatkovne strukture in vprašanja avtorskih pravic. Muzeji jih bodo uporabili za podporo internim procesom digitalizacije in za olajšanje integracije njihovih digitalnih vsebin v Europeano;
-identificirati obstoječe digitalne vsebine v evropskih muzejih;
-prispevati k integraciji različnih sektorjev kulturne dediščine s ciljem združiti vse različne prispevke v Europeano. Slednje se bo izvajalo v sodelovanju z ostalimi projekti, bolj knjižnicami in arhivi;
-razviti tehnično infrastrukturo, ki bo omogočila semantično interoperatibilnost z Europeano.

Athena naj bi v Europeano skupno posredovala 4 milijone predmetov. Trenutno jih je posredovala ca. 1 milijon, od tega 8.272 s starni Slovenije.

ČETRTO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Alenka Kačičnik-Gabič, ApENet

{APE==Archives Portal Europe}

Projekt ApENet deluje v okviru programa eContentPlus. Izvira iz resolucije Sveta Evrope 6.maja 2003 (objavljena v Ur.l. EU), ko je bil l. 2008 sklenjen sporazum med Evropsko komisijo in 13 partnerji.
Pričakovani rezultati projekta so: logična struktura programa, fizična struktura programa, interoperabilnost z Euvropeano, število popisnih enot in število digitalnih objektov.
Glavna tehnična rešitev, ki so si jo zadali, je standardizacija in čim večje izogibanje postavljanju (oblikovanju) novih standardov.

PETO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek: Carare

Projekt sestoji iz sedmih delavnih paketov (DP) . Izpostaviti želim zgolj nekatere izmed njih.
DP2: Zbiranje in grupiranje podatkov v okviru CARARE meta formata na osnovi standardov CoreData.
Index of Historic Buildings, CIDOC
Obseg ca. 7 milijonov objektov
DP3: testiranje in prototipiranje
DP5: -3D in navidezna resničnost
- več ciljev + vprašanje formatov

TRETJI DEL: KAKO NAPREJ ?
PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Tomas Tišler: Javni razpisi na MVZT

Prvi razpis je potekal l. 2008. V letih 2008 – 2010 so imeli za 11 milijonov razpisov.
Okvir razpisov za leto 2011:
Predvidena sredstva: 10,5 miliona EUR
Predviden datum objave: junij 2011
Trajanje projekta: 24 mesecev
Predvideno število projektov: 40

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Zoran Krstulovič (NUK) : Nacionalni agregatorji e-vsebin s področja kulture

Agregator je organizacija, ki zbira metapodatke od določene skupine ponudnikov vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost (…) in pretvorbo metapodatkov (…) in zagotavlja splošno podporo ponudnikom vključno z izobraževanjem.
(V: Europeana Content Strategy, August 2009 )
Tipi agregatorjev so tako horizontalni, vertikalni, tematski, s portalom ali brez, lahko uporabljajo funkcijo repozitorija.

Cilji vzpostavitve nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, ki je
projekt umeščen v redne dejavnosti NUKa so:
- enoten in trajen dostop e- vsebin s področja kulture in znanosti;
- dostop naj bo javen preko svetovnega spleta;
- vzpostaviti je potrebno sinergijo in sodelovanje med portali,
- zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje Slovenskih e-vsebin s področja kulture;
- blikovati modalitete dajanja objektov na voljo javnosti ter
- zagotoviti delovanje nacionalnega agregatorja.

Pri analizi stanja so prišli do naslednjih ugotovitev:
Obstajajo velike razlike med inštitucijami na posameznih področjih kulture.
Razlike so tudi v pojmovanju digitalizacije, kot procesa z javnim dostopom vsebin oz. brez le-tega. Nujno je sodelovanje v različnih mednarodnih projektih in opazno je pestro dogajanje ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij; na različnih portalih; društev in drugih organizacij.

Težave pa predstavljajo:
raznolikost metapodatkovnih standardov, modalitete dostopnosti, avtorsko pravna vprašanja, vprašanja lastništva del, objektov ... in vprašanja glede dovoljene uporabe metapotatkov

V prihodnje ... bi bilo zaželjeno:
- načrtovanje digitalizacije na ravni celotnega kulturnega sektorja;
- poenotenje (standardiziranje) metapodatkov in
- bolj intenzivno izobraževanje ( o pomenu in priložnosti, ki jih omogoča digitalizacija)

Kot rezultat projekta so v pripravi naslednji dokumenti:
Analiza obstoječega stanja hrambe in distribucije e-vsebin
Analiza zahtev za vzpostavitev informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine

Ukvarjajo se tudi z manjšim projektom digitalizacije 3D vsebin.
V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana so digitalizirali virtualno Emono.
in sicer gre za 15 digitaliziranih predmetov, ki se trenutno nahajajo na portalu n Dlib v formatu pdf. Muzejsko gradivo, ki ga nikjer ne vidimo tako postane dostopno vsem.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Maja Miklič (OŠ Vita Kraigherja ) : Uporaba digitalnih kulturnih vsebin v (osnovnošolkem) šolstvu

Ga. Maja Miklič, nam je predstavila skupni portal Sio.si (Slovensko izobraževalno omrežje) ter nas opozorila na dve konferenci:
Sirikt: predstavitve e-praks kaj se na področju šolstva dogaja.
in
IS- Information Society 2010

Izvedeli smo da se na večini šol spletne strani in e-gradiva nahajajo na orodjih Joomla ali Moodle.

V svoji predstavitvi se je spraševala ali učenci uporabljajo DLib, Kamro, Europeano ter prišla do odgovora da učenci teh vsebin ne uporabljajo primarno. Posledično se poraja vprašanje pri katerih predmetih in kako bi lahko predstavili te vsebine.
Po mnenju ga. Mikličeve bi e-gradiva, ki nastopajo v okviru projektov, samostojno po šolah, pri različnih ponudnikih lahko bila podpirala znanja pri vseh predmetih. Smiselno bi bilo, da bi ustvarjalci pripravili določene pakete in jih nato objavili v skupnih portalih; v sodelovanju z učitelji, praktiki, knjižničarji, starši in učenci.

Konferenca se je zaključila s predstavitvijo kulturnih vsebin na mobilnem Planetu, gospodične Petre Rot Kumel.

Vse prezentacije iz konference bodo dostopne tudi na NUKovi spletni strani.

Knjiga na vlaku

Projektu Ljubljana - svetovna prestolnica knjige se s Knjigo na vlaku pridružujejo tudi Slovenske železnice. V okviru projekta bodo Slovenske železnice v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in Mestno občino Ljubljana potnikom na izbranih vlakih Slovenskih železnic ponudile bralne vagone. V njih bo potnikom vse do aprila 2011 brezplačno na voljo pestra izbira knjig z različnimi vsebinami.

Vabljeni na predstavitev projekta Knjiga na vlaku, ki bo v sredo, 19. maja, ob 11. uri na železniški postaji Ljubljana, na ploščadi ob tiru 3 A.

Na predstavitvi se nam bosta pridružila tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in publicistka Manca Košir.


Povzeto iz: Mestna knjižnica Ljubljana