Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva.Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti."
Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.
Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ .
Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig.
Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig.
Iz poročila Inštituta za leto 2018:
V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« obiskovalci – sodelavci inštituta, ki so izposojali revije in knjige v delovne prostore ali v čitalnico. V letu 2018 smo kljub malo manjšemu obisku izposodili 2.231 enot.
V medknjižnični izposoji so drugim institucijam posodili 39 knjig.
V letu 2018 smo v vzajemni bazi COBIB kreirali 345 bibliografske enote (skupaj z OCLC 448), iz nje pa smo prevzeli 385 zapisov. V bazo COBISS smo do 1. 1. 2019 vnesli 26.123 bibliografskih zapisov (do konca 2017 25.094) oz. naslovov bibliografskih enot.
Več o statistikah knjižnice si lahko pogledate tudi na BibSiSt Online.
Direktor INZ dr. Jure Gašparič na spletni strani predstavlja Vizija in poslanstvo inštituta za novejšo zgodovino:
Inštitut vzpostavlja podporne dejavnosti, ki so nujne za učinkovito izvajanje raziskovalne dejavnosti – vzdržuje specializirano knjižnico za obdobje novejše zgodovine in oblikuje raziskovalno infrastrukturo na digitalni osnovi. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju znanstvene metodologije in načel historiografskega raziskovanja. Upoštevaje svojo strokovno področje sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavijo državni organi in organizacije ter civilna družba.
PROGRAM DELA za obdobje 2019 - 2023
3.2.2 Druga podporna dejavnost vključno s fiksnimi stroški upravljanja Inštituta za novejšo zgodovino in fiksnimi stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk
Specialna knjižnica
Zbiranje knjižnega gradiva in periodike, njeno evidentiranje, hranjenje in dajanje raziskovalcem v uporabo je ena od najbolj pomembnih dejavnosti za vedo, še bolj pa za Inštitut za novejšo zgodovino, ki deluje na področju, ki je eno od najbolj propulzivnih z vidika obsega in dinamike nastajanja nove znanstvene in strokovne literature. Inštitut za novejšo zgodovino bo zagotavljal kontinuirano nabavo pomembnih podatkovnih baz in izbrane znanstvene literature za področje raziskovanja ter ga dajal v uporabo v skladu s pravili knjižnične dejavnosti. V kolikor bo uspešen v prizadevanju za finančno ovrednotenje statusa javne specialne knjižice, bo okrepil njen kadrovski sestav.
4.2 Opredelitev obsega javne službe ter dela za trg
Glede na specifiko raziskovalne dejavnosti, ki jo izvaja, inštitut celotno dejavnost inštituta prepoznava kot javno službo in posledično tako razvršča vse prihodke in tudi odhodke, z izjemo prihodkov od najemnine za službeno stanovanje in neposrednih stroškov v zvezi z službenim stanovanjem.
Inštitut bo z nameravano omejitvijo dostopa javnosti torej kršil tako svojo lastno vizijo, kot program dela. Kdo bo za to odgovarjal? Bo reagiral MIZŠ?
Odzivi v medijih:
- ZAPIRANJE KNJIŽNICE INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO (Radio Študent)
- Tudi bivši ministri pozivajo knezaprtju knjižnice, ki dokumentira slovensko 20. stoletje (Večer)
- "Zapiranje knjižnice INZ-ja je za preučevanje novejše zgodovine katastrofalno" (RTVSLO)
- Direktorja pozivajo, naj knjižnica INZ ostane odprta za vse uporabnike (Siol)
- Zaprtje knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino je škodljivo za slovenski nacionalni interes: Odprto pismo v podporo ohranitvi javnega značaja knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Mladina)
Žalostno je, da knjižnice prve čutijo breme manjšanja sredstev. Ogorčen sem nad ravnanjem vodstva inštituta, ki zapira knjižnico!
Spet pa sem seveda zelo razočaran in obupan nad knjižničarsko stroko, ki se ne odziva. Kje so izjave za javnost? Kje so akcije in sestanki z odgovornimi? Nič novega - knjižničarji nimajo nobene koristi od takoimenovanih "strokovnih" društev...
Pred časom sem objavljal serijo člankov o sramotnem zaprtju knjižnice Cerkno. Potem v Cerkljah: Knjižnica v Cerkljah na Gorenjskem je zaprta! Pa očitno ni nobenega izučilo. Zakon o knjižničarstvu ter etični kodeks knjižničarjev se lahko nemoteno krši. Nekateri pač raje gledajo stran. Ali to res nobenega v stroki ne moti? Prosim, da se mi pridružite v protestu proti takšnemu stanju v Sloveniji!
