Strani

Prikaz objav z oznako BINK. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako BINK. Pokaži vse objave

22.9.22

Popoldne na oddelku BINK

Vljudno vabljeni na srečanje knjižničarjev, študentov in zaposlenih na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL. V okviru dogodka, ki bo potekal 4. oktobra med 14:30 in 18:00 v predavalnici 528 na FF UL, boste lahko prisluhnili več predavanjem raziskovalcev, predavateljev in študentov.

Torek, 4. 10. 2022
Filozofska fakulteta, predavalnica 528

14.30 – 14.40: Uvodni pozdrav
14.40 – 15.20: Predavanje dr. Amy VanScoy (ZDA)
15.20 – 15.50: Predstavitev raziskovalne aktivnosti na Oddelku
15.50 – 16.10: Odmor
16.10 – 17.30: Predstavitve zaključnih nalog študentov
16.10 – 16.20: Uvod – Vsebinski pregled nalog
16.20 – 16.30: Alja Brence - Družabne igre za mlade v splošnih knjižnicah
16.30 – 16.40: Sabina Prica - Analiza objav na TikTok profilu Mestne knjižnice Ljubljana
16.40 – 16.50: Lucija Gerbec - Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture fantov v osnovni šoli
16.50 – 17.00: Maša Treven - Smernice za vsebinsko označevanje učbenikov in delovnih zvezkov v COBIB.SI
17.00 – 17.10: Lucija Nared - Etične dileme knjižničarjev pri normativni kontroli avtorjev in gesel v Sloveniji
17.10 – 17.20: Tjaša Bastič - Izzivi organiziranja in poimenovanja geografskih entitet v sistemih za organizacijo znanja
17.20 – 17.30: Zaključek
17.30: Klepet in druženje

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live

12.7.18

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta objavlja Razpis za vpis v
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA smer IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT (ŠPIK-B) v študijskem letu 2018/19

Cilji smeri programa
Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da slušatelje seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.

Način izvajanja smeri programa
Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 19. oktobra 2018 do maja 2019. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve in druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 10. Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki imajo daljše delovne izkušnje z delom v knjižnici.

Stroški
Šolnina za š. l. 2018/19 znaša 800,00 €.

Prijave
Rok za pisne prijave z dokazili je 1. oktober 2018. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp.

Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK-B«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-B – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/Programi_za_izpopolnjevanje_PAI_VIS_OVD_SPIK_MENTORJI_6

Dodatne informacije
Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo potekal v četrtek, 20.9.2018, ob 16.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 528). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49, pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje


Zap. št.
Učna enota
Kontaktne ure
KT

Osnovni predmeti:


1
Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti - B
25
3
2
Informacijski viri in storitve -B
20
3
3
Izgradnja knjižničnih zbirk -B
20
3
4
Obdelava knjižničnega gradiva - B
30
3
5
Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic -B
20
3
6
Uporabniki informacijskih virov in storitev -B
20
3

Izbirni predmet 1:


1
Upravljanje knjižnic -B
20
3
2
Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo -B
20
3

Izbirni predmet 2:


1
Specialno knjižničarstvo
20
3
2
Splošne knjižnice
20
3
3
Visokošolske knjižnice
20
3
SKUPAJ
175
24

25.2.14

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.






---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

13.5.13

Izšel je novi Štubidu

Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko sekcijasb@gmail.com.

Kratek vpogled v vsebino majske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:

Bralne navade skozi čas: Leja Rakar - Pri študiju veliko govorimo o informacijskih virih in kako se njihovi uporabniki spreminjajo skozi čas. Med kakšne uporabnike spadamo študentje?

Intervju z vodjo knjigarne IRENO GRILC: Polona Vozel - Irena Grilc je pred dvema letoma diplomirala na Filozofski fakulteti, natančneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Danes je stara 27 let in vodi knjigarno Felix v Kranju.

INTERVJU Z ASISTENTKO dr. Tanjo Merčun: Ana Češarek in Polona Vozel - Tanja Merčun, nekoč zlata maturantka in predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva (med leti 2005-2007), je asistentka in raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pogovarjali smo se o njeni akademski poti, zanimalo nas je tudi, katere lastnosti so potrebne za uspešno delo mladega raziskovalca.

DNEVI PRAKSE Izkušnje različnih študentov z obvezno prakso v 3. letniku: Neža Trošt

Študentje spoznavamo in se učimo: PRAGA IN ČEŠKI JEZIK: Mateja Kralj

PRAGA. Praha. Prague Prag - Ekskurzija 2013: Ana Č. in Maja P.

Študent/ka bibliotekarstva v akciji!: Mojca Trtnik - Kam po zaključku študija? Kje naj se zaposlim? Kakšna znanja imam in kakšna potrebujem? Kaj je moja prednost na trgu dela pred ostalimi iskalci zaposlitve?

Intervju z direktorjem knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka: Meta Eržen - V zadnjih dveh letih je knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka pod vodstvom mag. Matjaža Eržena pridobila nov vhod, ki omogoča vstop invalidskim vozičkom, selitev mladinskega oddelka na novo večjo lokacijo ter dala v izposojo elektronske knjige. Naštete so zgolj najpomembnejše novosti, veliko je še ostalih. Mag. Eržen si je vzel čas in za Štubidu predstavil svojo delovno pot ter vpogled v nekatere novosti v bibliotekarski stroki.

KNJIGARNA FILOZOFSKE FAKULTETE: Klara Jarc - Kaj torej počnem v knjigarni, kadar ne izdajam računov za pultom, pomagam strankam ali prodajam znižanih knjig v avli FF?

Pravljica iz Pariza: Maja Plazar - Mesto zaljubljencev. Mesto luči. Mesto ljubezni. Prestolnica umetnosti, mode in kulinarike. PARIZ.

Iz teorije v prakso: Urša Šega in Nina Žibert - septembra 2012 sem izvedela, da obstaja možnost, da bo v OŠ 8 talcev Logatec potrebno zaposliti knjižničarja za polovični delovni čas. S svojim študentskim delom in nabiranjem izkušenj, sem pričela januarja lani.

Najinih pet mesecev v deželi piva in klobas: Marjeta Šuštaršič in Agata Šimenc - Praha, prestolnica Češke republike. Pred nekaj tedni še najin dom, danes asociacija na čudovite trenutke preživete na študentski izmenjavi Erasmus.

Knjižničarski krožek na Osnovni šoli Tržič: Nina Zupančič - V knjižnici Osnovne šole Tržič sem se o knjižničarskem krožku pogovarjala s knjižničarko Martino Verč in učenkami petega razreda Emo, Iris, Majo in Zalo, manjkala pa je Nuša. Vsak četrtek se zberejo, da bi se čim več naučile o delu v knjižnici.

Paranormalna romanca žanr, ki ga poznamo vsi, a nihče ne ve, kaj to je : Tjaša Jevnikar - S tem člankom sem želela opozoriti, da Slovenci zamujamo s trendi svetovnega branja.

Stvari o diplomi anonimno 1. del – Prijava teme in začetki

Zgodbica za lahko noč: L. - Bil je čas, ko so rožice cvetele krvavo rdeče, saj so jih napajale reke umrlih mož. Bil je čas, ko so otroci jokali in žene so si pulile lase za izgubljenimi sinovi. Bil je čas, ko je po svetu divjala vojna med Dobrim in Zlom.

Sekcija menja kožo: Meta Eržen - Šele dobro sem začenjala razumeti kakšen način dela zahteva Sekcija študentov bibliotekarstva, ko se moram od nje že posloviti pa čeprav je še toliko idej v moji glavi.

Odbojkarice na Filozofski fakulteti: Maja Marija Marovt - Sem študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in že 3. leto vodim žensko ekipo odbojke FF.

Literarni dogodek : Martin Čelig - Festival Fabula: Miti o literarnih zvezdah

Bruckin pogled: Barbara Kroflin - Uživajte, se zabavajte in veliko novega se naučite, sodelujte med seboj. Udeležite se piknika Sekcije študentov bibliotekarstva, ki bo 21.5.2013, vzdušje je že zagotovljeno, prepričana sem, da se bomo imeli še bolj super, kot na predbožičnem pitanju. In seveda uspešno pri izpitih.

Seveda nismo izpustili poezije in razvedrilnih strani z odličnimi nagradami.

Pred izidom majske številke, sva urednici Ana in Maja, v mesecu marcu med študenti in profesorji izvedli spletno anonimno anketo, s katero sva ugotavljali zadovoljstvo bralcev ter njihove želje in ideje za nadaljnje številke. Ugotovitve kažejo, da so bralci zadovoljni, predvsem pa so poudarili, da želijo brati več študentskih izkušenj v praksi, kako priti do zaposlitve, kako pomembne so izkušnje med samim študijem pri nadaljnji zaposlitvi ter delovne izkušnje profesorjev, ki nas učijo. In e-oblika? Se bomo potrudili!


Na sliki od leve proti desni: Ana Češarek, Maja Plazar, Barbka Rode

Pripravili: Ana Češarek in Maja Plazar

8.9.09

NOČ RAZISKOVALCEV

Vabimo Vas na NOČ RAZISKOVALCEV, prireditev, ki bo potekala 25. septembra 2009 na Filozofski fakulteti (http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se bo predstavil s tremi dejavnostmi:
ob 17. uri bodo magistrski študenti predstavili svoje raziskovalno delo v obliki plakatov
ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke
ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.

SPREMEMBA KRAJA SREČANJA:
*Srečali se bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani, dvorana M3,4 ob 18. uri.*

Prisotni bomo tudi člani iz Biblioteama. Veselimo se srečanja z vami!

19.2.09

Promoviranje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Z namenom predstavitve Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta) je dr. Alenka Šauperl že pred nekaj časa prišla na idejo o video predstavitvi. Ta ideja se je sedaj realizirala in simpatičen filmček je sedaj dostopen.




Sem mnenja, da je tovrstna predstavitev korak v pravo smer - knjižničarji moramo stremeti v to, da postajamo Knjižničarji 2.0. Malce me je edino zmotila predstavitev izključno "tipičnih" delovnih mest za knjižničarja. Knjižničarstvo je sicer profesija in po defaultu je knjižničar predstavnik in delavec v knjižnici. Vendar pa so znanja tista, ki knjižničarja definirajo, da lahko zaseda delovna mesta v širšem družbenem okolju!

28.1.09

BOBCATSSS 2009, Porto, Portugalska

Porto
Od 28. do 30. januarja na Portugalskem poteka simpozij knjižničarstva BOBCATSSS 2009, organiziran s strani študentov bibliotekarstva.
Letos ga organizirajo študentje Univerze v TampereFinska (Oddelek za informacijske študije in interaktivne medije) in Univerza PortoPortugalska.

Naslov je: Challenges for the new information professional

Slovenskih prispevkov ni. Škoda, da naš oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ne zna pritegniti študentov k resnemu delu. Letos jim je baje zmanjkalo denarja tudi za kotizacije. Nekaj študentov se je posvetovanja vseeno udeležilo.

Sam sem se udeležil posvetovanja že dvakrat in obakrat je bila neprecenljiva izkušnja. Možnost sodelovanja z vodilnimi evropskimi in svetovnimi znanstveniki na tem področju je izjemna. Pritegnil me je en naslov članka: Information ethics as reflected in LIS curricula: Comparative analysis of Croatian and Slovenian learning programs, avtorji: Nikica Gardijan, Ivana Morić Filipović, Franjo Pehar, Srećko Jelušić iz Zadra. Izgleda, da morajo o slovenskih strokovnih vprašanjih pisati drugi. Še sreča da vsaj kdo.