Večkrat sem prebrala vaše pismo in vse bolj ugotavljam, da me je v resnici prizadelo. Iz njega veje razočaranje mlade izobražene generacije, diplomantov oddelka za bibliotekarstvo, ki podobno kot diplomanti prenekatere druge fakultete po dolgoletnem študiju ne morejo dobiti zaposlitve. Škoda, da pisma niste podpisali vsi sodelujoči (tudi ni imen tistih, ki se nanj anonimno in bolj ali manj agresivno odzivate na blogu), želela bi si videti za njim konkretne ljudi z imeni in priimki, ki v svoji prizadetosti iščejo morebitnega krivca, ki jih je pahnil v ta položaj.
V tem okviru razumem, da se Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč. Ta knjižnica bi, če bi mogla, z veseljem sprejela še marsikaterega mladega strokovnjaka, saj nam na prenekaterem področju primanjkuje ljudi. Čeprav imamo okrog 220 redno zaposlenih, je to ob naših 36 knjižnicah le dobrih 6 zaposlenih na knjižnico, ob tem da so nekatere zelo velike in odprte cele dneve v dveh izmenah – to številko pa zmanjšujemo še zaposleni v skupnih službah, blizu 50 nas je, ki skrbimo za vsakodnevno nemoteno poslovanje, strokovni razvoj ter enotno strokovno, tehnično, informacijsko in administrativno podporo vsem enotam in uporabnikom. Kot veste, je v teh časih nemogoče novo zaposlovanje, če dobimo soglasje MOL, lahko zaposlujemo samo na že obstoječih delovnih mestih, ki se iz različnih razlogov izpraznijo, največkrat zaradi upokojitve starejših sodelavcev in sodelavk. Tu ni nobenih neprijetnih resnic, nizkotnih načinov, nobenega metanja prošenj v koše za smeti, nobene diskriminacije diplomiranih bibliotekarjev in tudi ne nepravilnega ali protizakonitega zaposlovanja.
Morda lahko spremenim vaše prepričanje o krivičnem kadrovanju v MKL, če vam poskušam pojasniti, kako potekajo pri nas postopki zaposlovanja. Ker ste končali (ali končujete) študij bibliotekarstva, domnevam, da veste, katera strokovna (knjižničarska) delovna mesta obstajajo v knjižnicah in da ta mesta določa knjižnična zakonodaja. V MKL imamo tri stopnje strokovnih delovnih mest, na katerih se izvaja delo z uporabniki knjižničnih zbirk, informacijskih virov in drugih storitev na področjih bralne kulture in vseživljenjskega učenja, ki jih je zlasti v splošnih knjižnicah vse več. Ta delovna mesta so opredeljena tako v zakonodaji o knjižničarstvu kot v kolektivni pogodbi in jih zasedajo zaposleni s tremi stopnjami izobrazbe: knjižničarji s srednješolsko izobrazbo, višji knjižničarji z višješolsko (večinoma bivšo pedagoško akademijo) in bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (oz. njenimi bolonjskimi variantami). Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno (večinoma gre tu za delo evidentiranja izposoje in vračanja gradiva na »šalterjih«). Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne – za nekatera dela so bolj primerni tisti, ki diplomirajo na bibliotekarstvu, za druga pa diplomanti drugih strok.
Prav slednje želimo dopovedati tistim, ki nameravajo v dopolnitvah zakona o knjižničarstvu uveljaviti absolutno prioriteto zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev tako, da bi organizacijsko in predvsem finančno otežili ali celo onemogočili zaposlovanje delavcev drugih strok, ki jih pri sodobnem poslovanju knjižnic nujno potrebujemo. Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF? Kot gotovo veste, se je tudi MKL izrekla proti spremembam zakona, ki bi tako močno omejile ali celo onemogočile zaposlovanje drugih strok v knjižnicah. S tem pa se nikakor nismo izrekli proti zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev in jih bomo tudi v prihodnje zaposlovali povsod tam, kjer bo njihovo znanje prišlo najbolj do veljave in bo prispevalo k razvoju knjižnice.
Če smo torej pred kratkim objavili nekaj prostih delovnih mest knjižničarjev (in ne bibliotekarjev), je bilo to zato, ker so sodelavke s srednješolsko izobrazbo odšle v pokoj in smo morali njihova mesta ponovno zasesti z ljudmi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Na nivoju V. stopnje pač nimamo na voljo ljudi z bibliotekarsko izobrazbo, s tem se verjetno strinjate. Zato na teh mestih zaposlujemo večinoma gimnazijske maturante, pa tudi druge srednješolsko izobražene ljudi, ki nato po vodstvom mentorjev ter neposredno prakso na delu, opravljanjem bibliotekarskega izpita in drugim internim in eksternim izobraževanjem pridobijo potrebna znanja za delo na evidenci izposoje in nekaterih drugih delih. V MKL veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih.
Kadar se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo ljudje z dokončano fakulteto, je nekaj narobe – v našem primeru je kriva brezposelnost, ki visoko izobraženim onemogoča zaposlovanje na ustreznih delovnih mestih. Če bi bil trg dela odprt, zagotovo nobenemu diplomiranemu bibliotekarju ne bi prišlo na misel, da bi se prijavil na delovno mesto knjižničarja in po tolikih letih študija prejemal pol manjšo plačo kot njegov kolega, ki je zaposlen na mestu bibliotekarja, poleg tega pa bi imel bolj malo možnosti za sebi primeren strokovni razvoj. Zato stanje, ki ga opisujeta dve študentki, zagotovo ni normalno in prepričana sem, da moji sodelavci, ki so bili v komisiji, z njima niso ravnali nič narobe, domnevam, da so jima le povedali, da iščemo in bomo zaposlili nekoga s srednjo izobrazbo. Tako sta tudi prejeli obvestilo, da nista bili izbrani – njunih prošenj torej nismo vrgli v koš, če prav razumem.
Kar pa zadeva kakovost storitev, se v MKL trudimo, da bi bile čim boljše. Vsak zaposleni ima svoje naloge in diplomirani bibliotekarji zagotovo veste, kaj lahko pričakujete od izposojevalca in kaj od informatorja, pa najbrž tudi to, da so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko – za književnost verjetno literarni komparativisti, za naravoslovne vede biologi, kemiki ipd., za družboslovje sociologi, politologi, ekonomisti, za glasbo glasbeniki ali muzikologi. Za delo z otroki so dobrodošli pedagogi in psihologi, za delo z odraslimi andragogi, pa tudi tehniki, jezikoslovci, informatiki in številni drugi. Res, diplomirani bibliotekarji so v MKL specialisti za posebna področja, od nabave, inventarizacije in obdelave gradiva ter gradnje zbirk, do razvoja, analitike in območnosti, so tudi dobri informatorji in organizatorji. Vsa ta različna znanja, ki jih imajo naši zaposleni, tudi neformalna ali celo ljubiteljska, MKL omogočajo, da je to, kar je – ena boljših knjižnic, tudi če ni vedno idealna. Se pa trudimo.
In ni res, da uporabniki mislijo, da smo knjižničarji (in tu uporabljam ta izraz v splošnem pomenu, ne kot naziv delovnega mesta) neuporabni in nesposobni. Anketa, ki jo je pred časom izvedlo Združenje splošnih knjižnic, je pokazala, da niti od daleč ni tako. Uporabniki namreč splošne knjižnice cenijo in zelo podpirajo. Dodajam povezavo do omenjene Javnomnenjske raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf . Zagotovo pa nobeno stanje ni tako, da se ga ne bi dalo izboljšati – zelo si želim, da bi MKL imela možnost kdaj zaposliti večje število mladih izobraženih ljudi z novimi idejami, znanjem in pripravljenostjo sodelovati pri ustvarjanju nečesa dobrega, takih, ki ne bi samo iskali redne službe, ampak predvsem profesionalne izzive.
Spoštovani študenti, upam, da sem vam vsaj malo pojasnila princip izbora novih zaposlenih v MKL. Kakor si vi želite dostojne obravnave, si dostojne razprave o strokovnih problemih želim tudi sama. Verjemite, da marsičesa o dejanskem delu, težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic (še) ne veste, zato je morda bolje, da ne sodite na pamet in ne obtožujete kar počez, predvsem pa v tovrstnih razpravah ne bi smelo biti prostora za žalitve. Tudi direktorice (in direktorji) knjižnic smo namreč samo ljudje.
V nadaljevanju vam pošiljam še nekaj pojasnil v zvezi s kadrovsko situacijo v MKL in zaposlovanjem v zadnjem letu. Te podatke smo kot pojasnila k vašemu pismu poslali tudi nekaterim medijem in Ministrstvu za kulturo.
Z lepimi pozdravi,
Jelka Gazvoda
direktorica MKL
Pred časom smo na Biblioblogu že razpravljali o 
