Večkrat sem prebrala vaše pismo in vse bolj ugotavljam, da me je v resnici prizadelo. Iz njega veje razočaranje mlade izobražene generacije, diplomantov oddelka za bibliotekarstvo, ki podobno kot diplomanti prenekatere druge fakultete po dolgoletnem študiju ne morejo dobiti zaposlitve. Škoda, da pisma niste podpisali vsi sodelujoči (tudi ni imen tistih, ki se nanj anonimno in bolj ali manj agresivno odzivate na blogu), želela bi si videti za njim konkretne ljudi z imeni in priimki, ki v svoji prizadetosti iščejo morebitnega krivca, ki jih je pahnil v ta položaj.
V tem okviru razumem, da se Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč. Ta knjižnica bi, če bi mogla, z veseljem sprejela še marsikaterega mladega strokovnjaka, saj nam na prenekaterem področju primanjkuje ljudi. Čeprav imamo okrog 220 redno zaposlenih, je to ob naših 36 knjižnicah le dobrih 6 zaposlenih na knjižnico, ob tem da so nekatere zelo velike in odprte cele dneve v dveh izmenah – to številko pa zmanjšujemo še zaposleni v skupnih službah, blizu 50 nas je, ki skrbimo za vsakodnevno nemoteno poslovanje, strokovni razvoj ter enotno strokovno, tehnično, informacijsko in administrativno podporo vsem enotam in uporabnikom. Kot veste, je v teh časih nemogoče novo zaposlovanje, če dobimo soglasje MOL, lahko zaposlujemo samo na že obstoječih delovnih mestih, ki se iz različnih razlogov izpraznijo, največkrat zaradi upokojitve starejših sodelavcev in sodelavk. Tu ni nobenih neprijetnih resnic, nizkotnih načinov, nobenega metanja prošenj v koše za smeti, nobene diskriminacije diplomiranih bibliotekarjev in tudi ne nepravilnega ali protizakonitega zaposlovanja.
Morda lahko spremenim vaše prepričanje o krivičnem kadrovanju v MKL, če vam poskušam pojasniti, kako potekajo pri nas postopki zaposlovanja. Ker ste končali (ali končujete) študij bibliotekarstva, domnevam, da veste, katera strokovna (knjižničarska) delovna mesta obstajajo v knjižnicah in da ta mesta določa knjižnična zakonodaja. V MKL imamo tri stopnje strokovnih delovnih mest, na katerih se izvaja delo z uporabniki knjižničnih zbirk, informacijskih virov in drugih storitev na področjih bralne kulture in vseživljenjskega učenja, ki jih je zlasti v splošnih knjižnicah vse več. Ta delovna mesta so opredeljena tako v zakonodaji o knjižničarstvu kot v kolektivni pogodbi in jih zasedajo zaposleni s tremi stopnjami izobrazbe: knjižničarji s srednješolsko izobrazbo, višji knjižničarji z višješolsko (večinoma bivšo pedagoško akademijo) in bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (oz. njenimi bolonjskimi variantami). Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno (večinoma gre tu za delo evidentiranja izposoje in vračanja gradiva na »šalterjih«). Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne – za nekatera dela so bolj primerni tisti, ki diplomirajo na bibliotekarstvu, za druga pa diplomanti drugih strok.
Prav slednje želimo dopovedati tistim, ki nameravajo v dopolnitvah zakona o knjižničarstvu uveljaviti absolutno prioriteto zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev tako, da bi organizacijsko in predvsem finančno otežili ali celo onemogočili zaposlovanje delavcev drugih strok, ki jih pri sodobnem poslovanju knjižnic nujno potrebujemo. Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF? Kot gotovo veste, se je tudi MKL izrekla proti spremembam zakona, ki bi tako močno omejile ali celo onemogočile zaposlovanje drugih strok v knjižnicah. S tem pa se nikakor nismo izrekli proti zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev in jih bomo tudi v prihodnje zaposlovali povsod tam, kjer bo njihovo znanje prišlo najbolj do veljave in bo prispevalo k razvoju knjižnice.
Če smo torej pred kratkim objavili nekaj prostih delovnih mest knjižničarjev (in ne bibliotekarjev), je bilo to zato, ker so sodelavke s srednješolsko izobrazbo odšle v pokoj in smo morali njihova mesta ponovno zasesti z ljudmi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Na nivoju V. stopnje pač nimamo na voljo ljudi z bibliotekarsko izobrazbo, s tem se verjetno strinjate. Zato na teh mestih zaposlujemo večinoma gimnazijske maturante, pa tudi druge srednješolsko izobražene ljudi, ki nato po vodstvom mentorjev ter neposredno prakso na delu, opravljanjem bibliotekarskega izpita in drugim internim in eksternim izobraževanjem pridobijo potrebna znanja za delo na evidenci izposoje in nekaterih drugih delih. V MKL veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih.
Kadar se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo ljudje z dokončano fakulteto, je nekaj narobe – v našem primeru je kriva brezposelnost, ki visoko izobraženim onemogoča zaposlovanje na ustreznih delovnih mestih. Če bi bil trg dela odprt, zagotovo nobenemu diplomiranemu bibliotekarju ne bi prišlo na misel, da bi se prijavil na delovno mesto knjižničarja in po tolikih letih študija prejemal pol manjšo plačo kot njegov kolega, ki je zaposlen na mestu bibliotekarja, poleg tega pa bi imel bolj malo možnosti za sebi primeren strokovni razvoj. Zato stanje, ki ga opisujeta dve študentki, zagotovo ni normalno in prepričana sem, da moji sodelavci, ki so bili v komisiji, z njima niso ravnali nič narobe, domnevam, da so jima le povedali, da iščemo in bomo zaposlili nekoga s srednjo izobrazbo. Tako sta tudi prejeli obvestilo, da nista bili izbrani – njunih prošenj torej nismo vrgli v koš, če prav razumem.
Kar pa zadeva kakovost storitev, se v MKL trudimo, da bi bile čim boljše. Vsak zaposleni ima svoje naloge in diplomirani bibliotekarji zagotovo veste, kaj lahko pričakujete od izposojevalca in kaj od informatorja, pa najbrž tudi to, da so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko – za književnost verjetno literarni komparativisti, za naravoslovne vede biologi, kemiki ipd., za družboslovje sociologi, politologi, ekonomisti, za glasbo glasbeniki ali muzikologi. Za delo z otroki so dobrodošli pedagogi in psihologi, za delo z odraslimi andragogi, pa tudi tehniki, jezikoslovci, informatiki in številni drugi. Res, diplomirani bibliotekarji so v MKL specialisti za posebna področja, od nabave, inventarizacije in obdelave gradiva ter gradnje zbirk, do razvoja, analitike in območnosti, so tudi dobri informatorji in organizatorji. Vsa ta različna znanja, ki jih imajo naši zaposleni, tudi neformalna ali celo ljubiteljska, MKL omogočajo, da je to, kar je – ena boljših knjižnic, tudi če ni vedno idealna. Se pa trudimo.
In ni res, da uporabniki mislijo, da smo knjižničarji (in tu uporabljam ta izraz v splošnem pomenu, ne kot naziv delovnega mesta) neuporabni in nesposobni. Anketa, ki jo je pred časom izvedlo Združenje splošnih knjižnic, je pokazala, da niti od daleč ni tako. Uporabniki namreč splošne knjižnice cenijo in zelo podpirajo. Dodajam povezavo do omenjene Javnomnenjske raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf . Zagotovo pa nobeno stanje ni tako, da se ga ne bi dalo izboljšati – zelo si želim, da bi MKL imela možnost kdaj zaposliti večje število mladih izobraženih ljudi z novimi idejami, znanjem in pripravljenostjo sodelovati pri ustvarjanju nečesa dobrega, takih, ki ne bi samo iskali redne službe, ampak predvsem profesionalne izzive.
Spoštovani študenti, upam, da sem vam vsaj malo pojasnila princip izbora novih zaposlenih v MKL. Kakor si vi želite dostojne obravnave, si dostojne razprave o strokovnih problemih želim tudi sama. Verjemite, da marsičesa o dejanskem delu, težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic (še) ne veste, zato je morda bolje, da ne sodite na pamet in ne obtožujete kar počez, predvsem pa v tovrstnih razpravah ne bi smelo biti prostora za žalitve. Tudi direktorice (in direktorji) knjižnic smo namreč samo ljudje.
V nadaljevanju vam pošiljam še nekaj pojasnil v zvezi s kadrovsko situacijo v MKL in zaposlovanjem v zadnjem letu. Te podatke smo kot pojasnila k vašemu pismu poslali tudi nekaterim medijem in Ministrstvu za kulturo.
Z lepimi pozdravi,
Jelka Gazvoda
direktorica MKL
Dana
OdgovoriIzbrišiVsekakor je zakonodaja skrajno krivična in zato potrebuje spremembe. Moje mnenje je, da bi v knjižnicah morali zaposlovati bibliotekarje - tiste s prvo stopnjo in tiste z drugo stopnjo (odvisno od zahtevnosti dela). Nazive delovnih mest bi zato morali uskladiti z izobraževalnimi (študijskimi) programi. Sedanji nazivi so posledica preteklih časov in ne služijo razvoju stroke, vnašajo samo zmedo in upravičeno jezo tistih z diplomo iz bibliotekarstva. Škoda, da se vodilni v knjižnicah tega ne zavedajo.
Po mojem mnenju je za to, da se javno izpostavis potrebno veliko poguma. Spela je bila prva, ki si je to upala ter s tem pismom postavila temelje vsem bibliotekarjem, ki si do zdaj niso upali povzdigniti glasu. Morda ima stavek "privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih" res okus po zalitvi, vendar sodec po clanku - http://www.mladina.si/52694/knjiznica-v-druzinskem-krogu/, to ni "sodba na pamet" in "obtoževanje kar počez".
OdgovoriIzbrišiSpoštovani.
OdgovoriIzbrišiNi slučaj, da je pismo objavljeno prav zdaj, saj je vendar edino prav, da se v razpravo vključi tudi in predvsem stroka. Če rečemo bobu bob…ta je popolnoma degradirana, poklic pa nezaščiten. Poklic je potrebno zaščititi, sicer je študij zapravljanje časa in denarja (študentovega in davkoplačevalskega). Edino prav je, da se Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo zavzema za svoje študente, saj vendar predstavlja samo srčiko stroke. Razumljivo je tudi, da se je MKL izrekla proti spremembam zakona, ker precej zaposlenih, ki opravljajo delo bibliotekarjev formalno izhaja iz drugih strok. Vključno z vodilnimi. To je torej logično. Bibliotekarji, ki so opravili formalno izobraževanje pa zagotovo predstavljajo stroko in je edino prav, da tudi stroka pove, kaj misli o zakonu, ki se tiče predvsem nje.
Zapravljanje časa in denarja za študij pa absolutno ni edini argument, zakaj bi bilo potrebno poklic zaščititi (dopolnitve zakona so vsekakor dobrodošla sprememba, ki daje upanje, da bomo nekoč le dočakali tudi boljše čase). Potrebno je misliti tudi na sam razvoj stroke in knjižnic. Bibliotekarstvo ni obrt, ki bi se jo lahko v nekaj tednih priučili, kot je že kolega v komentarju na pomenljivo objavo (http://www.biblioblog.si/2010/12/sum-nestrokovnega-in-neeticnega.html) napisal. Izgubljamo številne mlade, ki menijo, da so knjižnice zastarele ustanove, ozračje med zaposlenimi v MKL je slabo, mladi in entuziastični bibliotekarji z mnogimi strokovno podkovanimi idejami pa ne pridejo v ospredje, ker se jih ne podpira, temveč zatira.
Do neke mere je razumljivo, da so v knjižnicah (seveda še najbolj v specialnih) zaposleni tudi drugi kadri, pa vendar je potrebno razjasniti, da smo bibliotekarji usposobljeni za nabavo, obdelavo, hranjenje in posredovanje preverjenih, ažurnih in kvalitetnih informacij oz. gradiv. Pa ne le s področja bibliotekarstva. Ne, vsakršnega gradiva, z različnih področij. Bodisi leposlovja ali raznolikega strokovnega gradiva. To je sama esenca te stroke. Razumljivo je, da so med informatorji tudi ostali kadri, a le do neke mere. In še enkrat poudarjam, bistvo bibliotekarstva je, da uporabnik resnično dobi tisto informacijo, ki jo potrebuje ali želi. Ob tem je potrebno vedeti kje iskati, kako iskati, kaj je zanesljiva in kakovostna informacija, kako voditi referenčni pogovor, da boš uporabniku resnično zagotovil to kar potrebuje in ne kar misli, da potrebuje itd. Če se omejim zgolj na delo informatorja. Saj vendar ne obstaja knjižnica, ki bi lahko zaposlila cel spekter vseh možnih strokovnjakov z različnih področij ali pač? Za to obstajajo specialne knjižnice, pa tudi tam je bibliotekar skoraj nepogrešljiv, če želimo kvalitetno urejeno in obdelano gradivo in ne nazadnje tudi izobraževanje uporabnikov.
"Ni slučaj, da je pismo objavljeno prav zdaj, saj je vendar edino prav, da se v razpravo vključi tudi in predvsem stroka."
IzbrišiJavna razprava o zakonu se je zaključila pred enim tednom. Koliko se nas je oglasilo v času razprave? En sam komentar je na blogu in to obvestilo o padaljšanju javne razprave. Kje smo bili takrat?
So spremembe zakona že sprejete? Ne, torej bi morali vsako aktivnost študentov, ki zagovarjajo svojo stroko podpreti. Če je to seveda v interesu. Pa tudi siceršnje javno udejstvovanje in aktivno sodelovanje v takšnih in drugačnih razpravah, ki se tičejo stroke.
IzbrišiPa prav gotovo je kakšno pismo študenta bib. romalo tudi na ministrstvo, še v času javne razprave, brez skrbi.
...In ja, študij bibliotekarstva bodočim bibliotekarjem nudi strokovno platformo za izredno raznovrstno delo v splošni knjižnici in seveda tudi v drugih vrstah knjižnic. Tega ne omogoča noben drug študij. Nikakor ne razumem tega sprenevedanja in izgovorov o nujnosti prisotnosti različnih profilov v knjižnici. Do neke mere že in še posebej v specialnih in visokošolskih knjižnicah, nikakor pa ne v tolikšni meri v splošnih knjižnicah (kot se je zaposlovalo zadnja leta, pa čeprav študij tudi ni več tako zelo nov).
OdgovoriIzbrišiPravite, da veliko vlagate v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih. Verjemite, da je nekdo, ki da čez 4 oz. 5! let intenzivnega in sploh ne tako enostavnega študija, kot si to morda nekateri predstavljajo, strokovno nedvomno bolje pripravljen tudi na nadaljnje praktične izzive, ki ga čakajo (pogosto pa žal ne dočakajo) na delovnem mestu v knjižnici kot nekdo, ki je opravil zgolj tečaj in strokovni izpit. V mislih imam seveda bibliotekarje. Pa prosim razumite, da strokovni izpit ni preverjanje znanja temveč usposobljenosti za delovno mesto. Ne razumem kako lahko strokovni izpit opravlja nekdo (govorim o izpitu za VII. st.), ki za seboj nima formalnega študija, saj vendar nima niti poglobljenega znanja, ki ga ta stroka, kot vse ostale, zagotovo zahteva, da si na delovnem mestu suveren in prispevaš k razvoju knjižnice kot tudi same stroke. No, upam, da bodo spremembe sprejete in bo pristop k strokovnemu izpitu omogočen le tistim, ki so opravili vsaj delček formalnega izobraževanja. Saj je vendar absurd, da bibliotekarji in tisti, ki nimajo formalne bib. izobrazbe, opravljajo popolnoma enak strokovni izpit. Vsaj v tem, upam, da se strinjamo.
No, kar pa se tiče pisma študentov bibliotekarstva, je jasno napisano, da sta se obe študentki prijavili kot osebi s V. stopnjo izobrazbe in imata vso pravico do tega, mar ne? Pa še prav veliko dodatnega usposabljanja ne bi bilo potrebno.
Lep pozdrav.
Žal, odgovor direktorice MKL je gostobesedna samopromocija. Se vidi, da je iz nekih drugih časov, ko so še na dolgo pisali. Mladi bibliotekarji pa se ne bomo nikoli strinjali, da zaposlujete tudi "druge profile", še manj pa, da ob taki brezposelnosti, ki smo ji priča v Sloveniji, zaposlujete svoje in otroke svojih najbližjih sodelavcev. To nam mladim pač ne more biti za vzgled, še manj pa nas lahko potolaži!
IzbrišiDebata je prišla tudi v Žurnal 24.
OdgovoriIzbrišiSpoštovana ga. Jelka Gazvoda!
OdgovoriIzbrišiKer so se administratorji Bibliobloga odločili, da našega odgovora na vaš odgovor ne bodo objavili, smo se odločili, da ga objavimo tukaj, pod komentarji.
Čutimo, da vaš odgovor na naše odprto pismo, ki ga je objavila kolegica Špela, zahteva z naše strani razdelan in obširen odgovor, saj se z vami v marsičem ne strinjamo.
Naprej naj povemo, da iz pisma res veje razočaranje mlade izobražene generacije, ki po dolgoletnem študiju ne more dobiti zaposlitve. Če ne bi bilo razočaranja oz. razloga zanj, zagotovo ne bi pisali. Razumite tudi, da se prenekatera kolegica in kolega ne želi javno izpostaviti. Ob splošni težavnosti pridobivanja službe se namreč bojimo, da bi si v kolikor bi se izpostavili z imeni in priimki, zaklenili že tako zaprta vrata do zaposlitve v MKL.
Ko ste zapisali, da se "Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč", ste nas označili za neodraslo razvajeno skupino, nekakšno frakcijo užaloščenih klovnov, ki ne zna drugega, kot v vsem iskati krivca drugje - ki venomer le kaže s prstom na vsakogar, ki se ji pojavi v vidnem polju in ne sprejme nikakršne odgovornosti nase. Pa vendar se ob preteklih medijskih objavah, ki so zadevale MKL (npr. http://www.mladina.si/52694/knjiznica-v-druzinskem-krogu/) zdi, da tu vendarle so neprijetne resnice, nepravilna zaposlovanja... Morda pri očitanem res ne gre za protizakonito "per se", vendar se tukaj skrivate za zakonom, ki ni dober in se ga poskuša spremeniti, vi pa tem spremembam nasprotujete.
"Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno".
Pri napisanem je vse jasno. Ampak, mar ni bolje zaposliti nekoga, ki je bolje usposobljen, četudi bi delal nekaj, za kar ne potrebuje nujno nivoja svoje izobrazbe? Kdo pa lahko sploh sodi o tem, katero delo je za koga neprimerno, ker ni dovolj zahtevno? Ali ni logično, da bo nekdo, ki je bolje usposobljen tudi manj zahtevno delo opravil kvečjemu bolje od manj usposobljenega?
Sploh pa je neizpodbitno dejstvo, da lahko v enotah splošnih knjižnic MKL vsak zaposlen dobi nalogo opravljati skoraj vsa dela, ki se v določeni enoti opravljajo, ne glede na stopnjo izobrazbe. Kolegica iz skupine študentov bibliotekarstva, je na razgovoru za službo to izvedela iz prve roke, od vodje enote. Prijavila se je na razpis za V. stopnjo in rečeno ji je bilo, da bo v primeru, če bo izbrana, morala opravljati tudi dela, ki jih naj bi opravljali tisti s VII. stopnjo izobrazbe. Kar pomeni, da lahko (in ponavadi mora) nekdo s V. stopnjo izobrazbe opravlja naloge, ki so sicer določene za nekoga s VII. stopnjo izobrazbe. To so dejstva in če tega ne veste, potem ne poznate dobro praktičnega delovanja enot knjižnice, ki jo vodite. Prav tako ste, če nas spomin ne vara, ob upokojitvi vodje enote Rudnik za njeno zamenjavo iskali nekoga s V. stopnjo izobrazbe. Nekateri smo se prijavili tudi na ta razpis, vendar na razgovor nismo bili niti povabljeni. S kančkom cinizma, verjetno zato, ker smo preveč izobraženi in delo za nas ne bi bilo dovolj zahtevno. Naslednjič smo tako stopnjo svoje izobrazbe zamolčali oz. zavestno napisali, da imamo nižjo, v tem primeru V. stopnjo. Sicer pa, če bi vedeli kakšno je stanje glede zaposlovanja, bi se po končani srednji šoli nekateri izmed nas raje takoj odločili za opravljanje strokovnega izpita in se takoj zaposlili v knjižnici ter imeli do sedaj že nakaj let delovne dobe. Vendar se seveda dobro zavedamo, da v tem primeru ne bi bili niti približno tako usposobljeni, kot smo sedaj.
Po našem mnenju bi vsekakor morala veljati absolutna prioriteta zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev. Tako, kot je npr. v lekarni prioriteta zaposliti farmacevta, ali v zdravstvenem domu zdravnika. Če bi bila prioriteta zaposliti diplomanta bibliotekarstva, še ne pomeni, da se ne da ali ne sme zaposliti nikogar drugega, prioriteta zgolj narekuje usmeritev. Če knjižnica potrebuje računalničarja, naj pač objavi razpis za računalničarja.
OdgovoriIzbrišiNa vaše vprašanje, če je zgolj slučaj, da smo pismo objavili ravno v tem času, pa vam odgovarjamo, da to seveda ni slučaj. Ravno v času pred sprejetjem zakona je namreč MKL objavila precej (nenavadno?) veliko število razpisov, ki večinoma izključujejo možnost zaposlitve diplomantov bibliotekarstva. Je to slučaj? Zdi se, da MKL lovi in maksimalno izkorišča čas, ki mu je še ostal do sprejetja zakona, ki bo onemogočil zaposlovanje na način, kakršnemu smo priča. Spremembe zakona pa sicer ne onemogočajo zaposlovanja ljudi z drugačno izobrazbo. Pa tudi če bi - vi pa trenutno onemogočate zaposlitev nam. Vsaki novi generaciji, ki diplomira na tem oddelku. S tem, da tisti iz drugih strok imajo svoja področja, na katerih bi jih bilo bolje zaposliti, nam pa se to področje odvzema. Zakonodaja je trenutno zastarela in krivična. Zato se uvaja spremembe. Od takrat, ko so bili zakoni sprejeti, se je spremenila tudi izobrazba in bi zato morali ponovno uskladiti tudi nazive, saj trenutno med nas z oddelka vnašajo zmedo in jezo.
Ni nam jasno, zakaj vam je tako pomembno zaposlovati ljudi s V. stopnjo izobrazbe, ko pa jih je potem potrebno dodatno izobraževati, s čimer obrememnjujete tako kader, pod čigar mentorstvom so, kot tudi proračun knjižnice. Povrh vsega pa, ali je potrebno toliko vlagati v izobraževanje zaposlenih, ko bi lahko enostavno zaposlili diplomanta bibliotekarstva, ki ta znanja že ima? Prepričani smo, da prav v namen takšnega izobraževanja (seveda precej bolj poglobljenega) obstaja naš oddelek na FF. Omenili ste tudi, da veliko vlagate v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih. Mar ne bi bilo smotrneje zaposliti diplomanta bibliotekarstva, in ga izobraziti za tista dela, ki ne vključujejo znanj, ki jih diplomant že ima? Prepričani smo, da bi bilo v tem primeru potrebno vlagati precej manj. Tu se nam poraja vprašanje, če za kaj takega sploh obstaja interes, oz. kaj je interes, ki to preprečuje.
Če se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo kandidati s končano fakultetno izobrazbo, je, kot pravite, res nekaj narobe. Vendar je še precej bolj narobe to, da se kandidata z ustreznimi znanji ne zaposli, tudi, če je ta pripravljen delati za plačilo, ki sicer pripada V. stopnji. V to, da je kandidat, ki se na razpis prijavi pripravljen delati za plačilo, ki pripada V. stopnji nikar ne dvomite, saj se v nasprotnem primeru na razpis pač ne bi prijavil. Kaj šele, da bi poskušal celo skriti, da ima diplomo. Sicer pa bi se z malo volje lahko rešilo vse. Na primer, kot knjižničarje bi lahko zaposlili tiste s končano prvo bolonjsko stopnjo, kot bibliotekarje pa tiste s končano drugo stopnjo. Glede na to, da se je spremenil študij (bolonjska reforma), bi se moral spremeniti tudi način zaposlovanja, sicer je vse brez pomena.
Kot ste napisali, bibliotekarji dobro vemo, kaj lahko pričakujemo od izposojevalca in kaj od informatorja. Ste prepričani, da to vedo tudi uporabniki? Kakorkoli že, v splošni knjižnici vsekakor ne morete zaposliti strokovnjaka za vsako področje, ki ga obsega gradivo v knjižnici, zato se nam zdi vaš argument, da "so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko" na precej trhlih temeljih. Če bi mi želeli biti pedagogi, bi morali najprej opravljati pedagoške predmete in biti pedagogi praktikanti, preden bi smeli opravljati strokovni izpit. Zakaj bi knjižničarstvo moralo biti izjema? Bibliotekarstvo je stroka! In skrajni čas je, da se to dojame in prizna. Za to, da uporabniku posredujemo najbolj relevantne informacije s kateregakoli področja, smo najbolje in strokovno usposobljeni prav mi! Bibliotekarji se uradno izobražujemo, da znamo uporabnika ne glede na področje, ki ga zanima, pravilno napotiti in najti relevantno gradivo. Strokovnjaka svojega področja se ne da nadomestiti z drugim. V knjižnicah je to področje bibliotekarstva in informacijske znanosti. Tako, kot ste opisali vi (strokovnjake s posameznih področij), se sicer zaposluje prej v specialnih knjižnicah, kot v splošnih.
OdgovoriIzbrišiPravilno predvidevate, da marsičesa o težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic res ne vemo, vendar pa čutimo, da moramo opozoriti na nepravilnosti, ko jih zaznamo in, ki jih zaznavamo. Sodeč po članku, objavljenem v Mladini, ki smo ga prej pripeli v ta naš odgovor, se zdi, da to ni bila sodba na pamet in obtoževanje kar počez. Tak članek vsekakor v nas zasaja dvom. Povsem razumemo, da ste tudi direktorji samo ljudje. Vseeno pa ste direktorji ljudje z nekoliko drugačno stopnjo odgovornosti, kot ostali. Zato morate tudi pričakovati več kritik vašega dela in jih sprejeti kot konstruktivne, ne pa se takoj delati prizadetega ob napisanem. Samo ljudje pa smo tudi mi. Predvsem takšni, ki si želimo (in zaslužimo) zaposlitve, dostojnega življenja, spoštovanja naše izobrazbe ter dostojne, pravične in enakopravne obravnave.
Na koncu se lahko vprašate tudi, kaj z vašim načinom zaposlovanja sporočate tako diplomantom, kot predvsem študentom bibliotekarstva. V največji meri to, da njihovo znanje ni vredno prav dosti ter še huje, da jim je opravljena diploma prej v breme, kot v korist. Če je lahko vsakdo z opravljenim strokovnim izpitom knjižničar (knjižničar v splošnem pomenu besede), potem stroka ni veliko vredna. S tem lahko povzročite (seveda ne samo vi, razlogov je več), da bodo študenti v nedogled podaljševali oz. zavlačevali študij, s čimer bodo dodatno obremenili tudi že tako osiromašen državni proračun... Lahko pa se maturanti enostavno več ne bodo odločali za študij bibliotekarstva, kar bi povzročilo manjko strokovnega kadra na tem področju. To pa seveda ne more in ne sme biti interes nikogar, še posebej ne vas, ki delujete v stroki. Naprej o tem na tem mestu niti ne želimo špekulirati, naj vam ta misel služi zgolj kot iztočnica za razmislek.
Spoštujemo, da ste si vzeli čas in nam obširno odgovorili, tudi če se v večini še vedno ne strinjamo z vašimi argumenti.
Z lepimi pozdravi,
Nejc Vidmar v imenu skupine študentov in diplomantov bibliotekarstva
Razpis za diplomiranega bibliotekarja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
OdgovoriIzbrišihttp://www.uni-lj.si/aktualno/prosta_delovna_mesta/2014030508303435/
Odgovor je bil objavljen tudi v Dnevniku.
OdgovoriIzbriši