LISMob - nov knjižničarski blog

Predstavljam vam blog, ki ga piše kolegica Ksenija Rivo:

LISMob: Mobile library and information science

Blog je namenjen slovenskim bibliotekarjem (in tudi ne-bibliotekarjem) s področja informacijske znanosti in mobilne tehnologije. Objave vsebujejo povezave na znanstvene in strokovne članke in so povzetki njenega raziskovalnega dela.

Ideja je zelo dobra, mobilni telefoni postajajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in se vključujejo tudi v akademsko okolje. Smiselnost raziskav na tem področju zato ni več vprašljiva.

Želim ji veliko uspeha in tudi vztrajnosti! Blog je dodan tudi v blogorolo v desnem meniju Bibliobloga, ki je bila pred kratkim posodobljena. Upam, da se bo še kateri slovenski knjižničar opogumil in začel pisati svoj blog.

Poznate še kakšen zanimiv blog slovenskih knjižničarjev?

Najboljši bibliotekarski blogi

Za razliko od slovenskega prostora, kjer je branje (bognedaj celo pisanje) bloga prej ocenjeno kot izguba časa in resnega knjižničarja že skoraj nevredno početje, je strokovni in znanstveni blog v zahodnem svetu (tako zlorabljen in včasih silno primeren izraz, pred katerega po potrebi radi vstavimo še pridevnik "razvit") izjemno kreativno interaktivno okolje za strokovno in znanstveno komuniciranje, za katero ni več dvoma, da je koristno in ki aktivno povezuje veliko število strokovnjakov in znanstvenikov. Odzivnost, to je komentiranje objav, je praviloma zelo intenzivna. Scientific blogging in Research blogging sta priznana izraza, ki ju tudi google najde v milijonih. O tem je bilo tudi pri nas že marsikaj napisanega, nam najbližje so morda objave kolega Nekrepa Ali blogati?, Kaj je znanstveno bloganje?, Blog v znanosti in še katera.

Slovensko bibliotekarsko bloganje je komaj kaj več kot neobstoječe, odzivnost pa nič boljša. O tem pričajo tudi izsledki ankete med udeleženci bibliotekarskega posveta konec leta 2010.

LISNews že od leta 2006 objavlja ocene oz. priporočilni seznam najboljših bibliotekarskih blogov, ki jih je avtor Blake Carver uvrstil na seznam glede na njihov prispevek k razvoju, razumevanju in izobraževanju na različnih področjih bibliotekarske stroke. Letošnji nabor predstavlja v objavi The LISNews Blogs To Read in 2011. Prijetno presebnečenje, da je med prvimi desetimi tudi blog, namenjen študentom bibliotekarstva! Ob tem pa me še vedno neprijetno preseneča, da naši študentje bibliotekarstva svojo skupnost na Facebooku hermetično zapirajo za vse, ki se ne izrečejo za "prijatelje".


Vir: Cox&Forkum

Slovenskega bibliotekarja blog – Anketa (1)

27. in 28. oktobra 2010 je potekalo v Ljubljani 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS s krovnim naslovom Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov z nadvse bogatim in zanimivim
programom in dobro udeležbo. Med udeleženci smo skušali z anketo dobiti odgovore na vprašanje Katere vire in kako uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji?

Med 203 udeleženci posvetovanja je bilo 136 knjižničarjev (67%), anketni list s 13 vprašanji je izpolnilo in vrnilo tri četrtine (109, vendar sta od tega dva anketna lista neuporabna), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (78,7%) kot zelo dobro. Veseli me, da je bilo prisotnih tudi 7 študentov, vendar tega števila v prikazih nismo nikjer upoštevali kot posebno kategorijo.

Prikaz 1 - Struktura knjižničarjev glede na vrsto knjižnice

Od 136 prisotnih knjižničarjev je bilo 76 visokošolskih, 40 specialnih. 4 splošni in 16 iz Narodne in univerzitetne knjižnice.

Spol / Starost	do 30 let	31 do 50 let	nad 50 let	skupaj
ženske	10	55	23	88    (82,2%)
moški	3	12	4	19    (17,7%)
skupaj	13	67	27	107   (100%)

Tabela 1 - Struktura respondentov po spolu in starostnih skupinah

Deset vprašanj je vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prvi dve vprašanji pa sta demografski - spol in starostna skupina.
Med 107 respondenti je 82% bibliotekark in 18% bibliotekarjev, izrazito pa prevladujejo ženske v starostni skupini od 30 do 50 let (51% vseh respondentov oz. 62% med ženskami), moških pod 30 let ali nad 50 let je komaj "za vzorec".

Izsledke ankete bomo predstavili po tematskih sklopih v nekaj objavah, prva bo skušala prikazati odnos slovenskih bibliotekark in bibliotekarjev do blogov in bloganja. Ker gre za relativno majhne številke, bomo podatke podajali predvsem v absolutnih številkah in ne v odstotkih, saj bo tako laže dojeti, kako "nepomemben" vir je blog.

Relativno majhno število nas bere bibliotekarske bloge, skupaj samo 34 (31,7%). Po pričakovanjih bere bloge v starostni skupini do 30 let največ respondentov, kar polovica žensk in vsi moški, v starostni skupini nad 50 let pa polovica moških in le dobra desetina žensk. V srednji starostni skupini je več bralk blogov (32,7%) kot moških bralcev (25%).

Spol / Starost	do 30 let	31 do 50 let	nad 50 let	skupaj
ženske	5	18	3	26
moški	3	3	2	8
skupaj	8	21	5	34

Tabela 2 - Sledenje in branje bibliotekarskih blogov

Spol / Starost	do 30 let	31 do 50 let	nad 50 let	skupaj
ženske	2	2	1	5
moški	3	1	1	5
skupaj	5	3	2	10

Tabela 3 - Pisanje in objavljanje lastnega bloga

Svoj lastni blog objavlja skupaj 10 bibliotekark in bibliotekarjev. Število blogov, ki jih pišemo, je relativno majhno, zanimivo pa je, da so bibliotekarji v tem pogledu dosti bolj korajžni in produktivni (moških je le 18%, vendar pišejo kar polovico blogov). V nasprotju s pričakovanjem je malo avtorjev v srednji, to je demografsko sicer najmočnejši skupini. Poleg teh osebnih blogov smo našteli še 4 bloge knjižnic.

Dve vprašanji (12. in 13.) ugotavljata, koliko bibliotekarji poznajo tuje in slovenske bibliotekarske bloge in kako jih ocenjujejo.

	ne poznam	so slabi in nezanimivi	so dobri in zanimivi	lahko bi jih bilo več	zapravljanje časa	bloge tudi komentiram
ženske	57	1	30	10	4	9
moški	8	0	9	0	2	5
skupaj	65	1	39	10	6	14

Tabela 4 - Kako ocenjujete tuje bibliotekarske bloge? (Izberete lahko več odgovorov)

Presenetljivo je število tistih, ki ne poznajo nobenega tujega bibliotekarskega bloga (65 respondentov oz. skoraj 61%), pri čemer je število nepoznavalcev med ženskami večje (64%) kot med moškimi (42%). Slabih ocen skoraj ni (samo ena), kar 34% ocenjuje tuje bloge kot dobre in zanimive. Vsak deseti si želi, da bi bilo tujih bibliotekarskih blogov še več. Presenetljivo je šest mnenj, da je branje blogov zapravljanje časa. Med nami je 14 takih, ki tuje bloge tudi komentirajo.

	ne poznam	so slabi in nezanimivi	so dobri in zanimivi	lahko bi jih bilo več	zapravljanje časa	bloge tudi komentiram
ženske	41	7	18	24	3	4
moški	8	0	6	7	2	6
skupaj	49	7	24	31	5	10

Tabela 5 - Kako ocenjujete slovenske bibliotekarske bloge? (Izberete lahko več odgovorov)

Nekoliko manjše kot pri tujih blogih je število tistih, ki ne poznajo nobenega slovenskega bloga (49 respondentov oz. 45,8%), pri čemer je število nepoznavalcev med ženskami podobno, kot pri tujih, še vedno večje (46,5%) kot med moškimi (42%), vendar se razlika nekoliko zmanjša. Slabih ocen imajo slovenski blogi mnogo več, kot tuji. Kar sedem jih je, kolegice so tokrat mnogo bolj kritične, vse negativne ocene so ženske, nobene moške. Samo 24 ocen je "so dobri in zanimivi" (pri tujih 39), zato pa je dosti bolj izrazita želja po večjem številu slovenskih bibliotekarskih blogov (31, pri tujih pa samo 10). Pet mnenj sodi, da je to zapravljanje časa (pri tujih 6). Slovenske bloge komentira 10 anketirancev, pri čemer so kolegi mnogo aktivnejši od bibliotekark. Zanimivo pa je, da komentirajo bibliotekarke tuje bloge dvakrat toliko kot slovenske (9 tujih in samo 4 slovenske), moški pa v obeh primerih skoraj enako).

Povzetek: med 107 anketiranci

• samo 32% bere bibliotekarske bloge
  
• svoj blog jih piše 10 (in še 4 za svojo knjižnico)
  
• 14 bloge komentira
  
• 61% ne pozna nobenega tujega bibliotekarskega bloga
  
• 46% ne pozna nobenega slovenskega bibliotekarskega bloga
  
• bibliotekarke se prej odločijo za komentiranje tujega bloga, kot za slovenskega
  
• 6 mnenj, da je sledenje bibliotekarskim blogom zapravljanje časa
  
• ocena slovenskih blogov je bistveno slabša od ocene tujih blogov (več slabih in manj dobrih ocen)
  
• 29% želi več slovenskih bibliotekarskih blogov
  
• želja po večjem številu blogov je izrazitejša pri slovenskih in manj pri tujih
  

Kaj menite?

---

Nadaljevanje: Katere vire uporabljajo bibliotekarji?

---

Nova oblika Bibliobloga

Spet je prišel čas, da se Biblioblog modernzira in tako zopet prihaja tudi nova oblika. Odločili smo se, da obliko približamo podobnim blogom. Funkcionalnost ostaja enaka. Upam, da vam bo všeč, komentarji zaželeni!

Izkoristili smo novo orodje za prilagoditev teme. Zadeva je res povsem enostavna.

LibWorld Hrvaška

Povzemam novico iz Bloga Knjižnice Instituta “Ruđer Bošković” (i oko nje). Na strani LibWorld je predstavljena Hrvaška Blogosfera. Prispevek je sicer v angleščini a je zelo zanimiv. Članek o Sloveniji še čaka na objavo.

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.

Knjižničarski blogi

Sarah Lohre, Nadine Ullmann in Christian Hauschke so objavili knjigo z naslovom "LibWorld - library blogs worldwide", ki je prostodostopna. V 30-ih člankih je opisan razvoj blogerstva v knjižničarstvu v različnih državah (Argentina, Australia, Austria, Belarus, Belgium, Brazil, Canada, Denmark, Finland,...).

Toplo priporočam!

Tilen

Bloganje v knjižničarstvu

Če mislite, da obvladate bloganje in ste knjižničar - nekje so o tem napisali že doktorsko disertacijo:

Michael Stephens

University of Texas

August 2007

"Modelling of the role of blogging in librarianship"

Celotna disertacijska naloga je dostopna v polnem tekstu (pdf)!

Tilen