Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.
Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov
Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.
Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.
Predstavitev blogov
Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.
Prihodnost
Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.
V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.
Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.
...eden zgodnejših blogov iz širšega konteksta informatike je bil tudi blog "Komisija za e-vire Univerze v Ljubljani", ki ga je na Bloggerju sic er še mogoče najti (http://komisija.blogspot.com/) je pa žal kmalu omagal...
OdgovoriIzbriši...ob rob razmišljanju o prihodnosti knjižničarjev je zanimiv tale zapis: http://www.kmworld.com/Articles/Column/Future-of-the-Future/The-future-of-the-future-Rise-of-the-knowledge-librarian--52362.aspx
OdgovoriIzbrišiHvala za povezave. Kaj se je dogajalo s komisijo je lep zgodovinski vir. Izjemno zanimive misli, komentarji (!) in opisi postopkov. Samo po mojem mnenju (nažalost) precej tipičen konec...
OdgovoriIzbrišiNi tako tragično, Mitja! Nič "na žalost" in nič "tipičen konec", Komisija je DOBRO naredila tisto, kar imamo sedaj na DikUL. Samo metamorfoza je bila, iz ličinke je nastal metuljček in ličinke ni več! Komisija je prerasla samo sebe, prav to je dokaz pozitivnega razvoja. Zgodovinski vir pa res zato, ker prikazuje nastajanje Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. "Furajo" jo še vedno v glavnem isti fantje (= Komisija). Kapo dol . . .
OdgovoriIzbrišig. Janez strinjam se, da je rezultat dober! Vendar pa vseeno pogrešam nadaljevanje diskusije in vpogled v sedanje delovanje. Blog omogoča mnogo več kot je to v sedanji obliki, ko se objavlja samo novice.
OdgovoriIzbrišiG.Janez. Same zgodovine Komisije ne poznam prav dobro, vem pa kaj ti fantje počnejo danes. Postajam (sem že postal?) del te ekipe in dobro razumem koliko energije, truda vlagajo v to, da imamo v Sloveniji dobro razvito mrežo elektronske znanstvene literature.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz lahko le pravim - kapo dol!
Tilen
@Mitja, strinjam se, da je možnosti dosti več kot samo podajanje novic, gotovo pa je eden od stalnih problemov tudi fizika – energija in čas sta končni količini in ju pri obsegu (uspešnega in res pohvale vrednega) dela te skupine verjetno včasih zmanjkuje še za »dokumentiranje« na blogu. Škoda, pa vendar . . .
OdgovoriIzbrišiP.S.: Mitja, Tilen et al. – predlagam, da se tikamo in brez »g.« pri imenu.