COBISS+ prijava

Prvi del

To je drugi del predstavitve nove verzije OPAC-a COBISS+, ki je na voljo za testiranje. V prvem delu sem predstavil oblikovanje, iskanje in zadetke.

Prijava

Največja novost je prijava v sam OPAC. S tem je omogočena personalizacija in dostop do nekaterih dodatnih funkcij.

Prijavimo se lahko na več načinov:

• uporabimo račun Moje knjižnice - vpišemo knjižnico, številko izkaznice in staro geslo za "Moja knjižnica".
• uporabimo svoj račun za Arnes AAI. Gre za uporabo službenega e-poštnega naslova kulturnih in javnih organizacij (npr. ime.priimek@pef.uni-lj.si), za katere skrbi ARNES. POZOR: Prijava z @guest.arnes.si trenutno NE DELUJE! Študentje lahko uporabijo tudi digitalno identiteto Univerze v Ljubljani, učenci, učitelji in ostali zaposleni pa njim dodeljene e-poštne naslove.
• uporabimo svoj račun za Google ali Facebook (prikaže se tudi vaš avatar, ikona, ki jo uporabljate).
• Uporabimo povezavo Ustvari profil Moj COBISS (z e-naslovom) ..., kjer lahko uporabimo vsak e-poštni naslov.

POZOR: Vsak račun, ki ga uporabite za prijavo, ustvari svoj profil Moj COBISS! Imate lahko več povsem ločenih profilov!

Več v pomoč.

S prijavo v profil Moj COBISS pridobimo nove možnosti. 

Moje knjižnice

Lahko vpišemo več svojih knjižnic (in posebna gesla za "Moja knjižnica" za vsako). Vidimo lahko število izposojenih knjig, rezerviranih, drugih in e-knjig.

Za prikaz seznama izposojenega gradiva, rezerviranega gradiva, zgodovine izposoj v tabeli izberemo ustrezno knjižnico.

Moja polica

Ko smo prijavljeni, lahko shranjujemo posamezne zadetke ali celotna iskanja. 

Posamezne zapise lahko shranimo na Mojo polico. To storimo tako, da v seznamu rezultatov iskanj zapise označimo, nato pa kliknemo gumb Na polico. Te zapise o gradivu lahko nadalje upravljamo, tj. pošiljamo po e-pošti, tiskamo, izvažamo v RIS-format ... To storimo tako, da posamezne zapise označimo ter uporabimo gumbe v meniju nad seznamom gradiva.

Moja iskanja

Izvedena iskanja lahko shranimo in jih kasneje ponovno uporabimo. Iskalno zahtevo shranimo s klikom na gumb "Shrani iskanje" nad seznamom rezultatov iskanja. V seznamu shranjenih iskanj se prikažejo podatki o datumu izvedbe iskanja, iskalni zahtevi in bazi podatkov, po kateri je bilo iskanje izvedeno. S klikom na iskalno zahtevo se le-ta ponovno izvede, uporabi se izbran lokalni katalog. Možno je tudi iskanje v seznamu iskalnih zahtev.

Nastavitve

Povzeto iz Pomoč: 

Pri privzetem načinu iskanja lahko nastavimo osnovno, izbirno ali ukazno iskanje. Privzeto je nastavljeno osnovno iskanje, vendar lahko to nastavitev spremenimo ali prilagodimo svoji privzeti izbiri.

Nastavimo lahko privzeti katalog ali več katalogov knjižnic, po katerih želimo iskati. V okence Privzeta knjižnica pri iskanju v spustnem seznamu izberemo želene kataloge knjižnic. Tako se bo ob vsaki prijavi že avtomatično nastavil izbran katalog.

Če želimo vplivati na relevantnost rezultatov iskanja, tj. spremeniti privzeto nastavitev tako, da se na prvih mestih v seznamu rezultatov iskanja prikaže gradivo, ki odgovarja našim osebnim preferencam, uporabimo možnost Relevantnost rezultatov iskanja. Če so npr. članki pomemben cilj iskanja, izberemo ustrezno nastavitev in algoritem relevance jo bo upošteval, tako da bodo članki v seznamu rezultatov iskanj pri vrhu. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:

• vseeno
• knjige
• članki
• diplome, raziskovalne naloge ipd.

Napredne možnosti omogočajo nastavitev nekaterih dodatnih funkcionalnosti, ki se uporabljajo pri iskanju, saj niso del privzetih vrednosti. Te so:

• prikaz bibliografskega gradiva v formatu COMARC (brez prijave sploh ni viden)
• izvoz bibliografskih gradiv v druge sisteme (trenutno ni na voljo)
• izvoz bibliografskih gradiv v RIS-formatu

Meni fasetnega omejevanja imamo lahko na levi ali desni strani seznama rezultatov iskanja. Sistemsko privzeta nastavitev je levo.

Privzeto lahko nastavimo tudi število prikazanih zadetkov na stran. Izbiramo lahko med 10, 25 ali 100 zadetki. Sistemska privzeta nastavitev je 10.

S klikom na gumb Shrani shranimo nastavitve.

Zaključek

Kot sem že napisal v prvem delu, gre za obsežno in kvalitetno nadgradnjo OPAC. Moja edina pripomba je, da ne vključuje nobenih možnosti za uporabo družbenih omrežij. Lahko bi se uporabilo tudi komentiranje ali ocenjevanje gradiva.
Sedaj vemo, da zna IZUM narediti uporaben in izdelan vmesnik. Zato je škoda, da jim to ni uspelo pri njihovem drugem knjižničarskem izdelku COBISS3/Izposoja, ki pa je povsem nemogoč za uporabo in ga bom predstavil v naslednjem prispevku.

COBISS+

Nova verzija OPAC-a COBISS+ je na voljo za testiranje. IZUM je konec prejšnjega meseca na konferenci COBISS 2016, poleg svojih novih spletnih strani, predstavil tudi novo verzijo COBISS OPAC. Gre dejansko za obsežno in kakovostno posodobitev! Sicer ni ničesar, kar ne bi že leta čakali, vendar je zdaj tukaj skoraj vse, kar potrebujemo. Predstavljam predvsem najpomembnejše novosti.


Oblikovanje

Ocenjevanje oblikovanja je sicer zelo subjektivno, vendar mi je všeč ter je v skladu z modernimi smernicami. Spletna stran je odzivna in se prilagodi na vsak zaslon, videz je v redu tudi na mobilnih napravah (responsive). Izjemna posodobitev je to, da se zaradi uporabe novejše tehnologije ne bosta nikoli več prikazali napaki: "Prikazati je mogoče samo rezultate zadnjega iskanja." in "NAPAKA. Čas vaše seje je potekel. Prosimo, da se ponovno prijavite v COBISS/OPAC."

Pomembna novost je, da vse povezave delujejo vedno. Rezultate iskanja in tudi posamezne zapise je zdaj možno deliti tako, da prepišete URL in ga pošljete po e-pošti. Pohvaliti moram tudi večjezičnost, namreč na katerikoli strani je možen preklop v drug jezik tako, da se ohrani vse podatke na zaslonu.

Iskanje

Prva stvar, ki jo opazimo, je "predlagalnik" - samodokončanje iskalne zadeve:

Povzeto iz Pomoč:

Funkcija za samodokončanje (angl. autocomplete) ob vpisovanju iskalne zahteve v iskalni obrazec samodejno predlaga iskalne pojme, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju.
Primer: zveza pri
Iskalnik ponuja iskalne zveze, kot je npr. zveza prijateljev mladine itd. S potrditvijo ponujene iskalne vsebine jo prenesemo v iskalni obrazec.

Deluje različno, glede na knjižnico, po kateri iščemo.

Krnjenje besed Krnjenje je način krajšanja iskalnega pojma; iskalnik izvede iskanje po krnu besede, vključno z vsemi oblikami končnic. Operacija je tehnično zelo podobna krajšanju z *, vendar s to razliko, da iskalnik izvede krajšanje iskalnega pojma od krna (korena) besede naprej samodejno.
Primer: avtomobil
Kot rezultat dobimo tudi zapise na temo avtomobilizma.
Krnjenje besed deluje le za slovenske besede.

Popravljalnik "Ste morda iskali":

Dvojne, ločene spletne strani za vzajemno bazo in lokalne kataloge končno ne obstajajo več! Privzeto je iskanje po VSEH KNJIŽNICAH, hitro pa lahko dodamo (ali umaknemo) eno ali tudi več lokalnih katalogov. Zame je zelo zanimiva nova izbira lokalnih katalogov vseh knjižnic Univerze v Ljubljani. Tudi tu imamo na voljo samodokončanje.

Uporabimo lahko tudi "Seznam vseh knjižnic". Tukaj sem našel težavo, saj se po vsakem kliku na ta seznam, izbriše stare izbrane knjižnice in tako ne moreš dodati več knjižnic s pomočjo seznama. Iz IZUM so mi 27. 12. sporočili, da je v pripravi popravek.

Rezultati iskanja

Čeprav je zdaj več "belega prostora" in se več kot prvih 6. zadetkov težko vidi, so rezultati lepo urejeni. V pomoč nam bo spreminjanje velikosti besedila neposredno v brskalniku.
Za povečanje besedila hkrati pritisnemo CTRL in +, za pomanjšanje besedila pa CTRL in –.
Za ponastavitev na privzeto velikost besedila hkrati pritisnemo CTRL in 0.

Velika posodobitev je dodatno iskanje po vrstah vsebine, gradiva, jezikih, ciljni skupini, avtorju, letu izdaje in predmetu. Predlagani dodatni iskalniki so izbrani iz zadetkov in omogočajo dodatno omejevanje po več dodatnih iskalnikih hkrati. Te dodatne filtre je možno premakniti tudi na desno stran zadetkov, vendar sam mislim, da je to skoraj odveč.

Na prvi pogled pa je rezultat iskanja popolnoma enak prejšnjemu. Lahko pa se ga nekoliko prilagodi, če ste prijavljeni.

Tudi, če niste prijavljeni, je možen ogled zadnjih 100 iskanj. Seznam prikazuje tudi, po katerih katalogih smo iskali.

Zadetek

Stran izbranega zadetka je zelo prazna, "Predmetne oznake" je nadomestil lepši termin Teme. 

Signatura je lepo vidna. Žal je pri zapisu zraven še vedno ISBN in povsem nekoristen COBISS.SI-ID (kar bodo uporabniki zagotovo spet zamešali s signaturo), UDK pa ni več viden. Zraven je dodana še inventarna številka (pred nekaj dnevi je ni bilo).

Prijava

Največja novost je prijava v sam OPAC. S tem je omogočena personalizacija in dostop do nekaterih dodatnih funkcij. Nadaljevanje v drugem delu.

Neprimerni odgovori in pojasnila IZUM-a v zvezi s problematiko prehoda na COBISS3/Katalogizacijo

Objavljamo odgovore in pojasnila IZUM-a v zvezi s problematiko prehoda na COBISS3/Katalogizacijo v knjižnicah Univerze v Ljubljani, ki jih je poslal Davor Šoštarič, direktor IZUM-a.

Dopis Mojci Kotar
Problematika prehoda na C3K s komentarji IZUM-a
Komentarji k referencam za Aleph in Voyager 
Kronološki pregled prehoda na C3K s komentarji IZUM-a

Direktor zavoda je v neprimernem, nestrpnem in vzvišenem tonu osebno napadel kolegico, ki se je trudila, da pride do odgovorov, ki zanimajo vse visokošolske knjižničarje. Dopisi v ničemer ne pripomorejo k strokovni debati o problematiki, dokazujejo pa podcenjevanje kolegov ter nerazumevanje in ignoriranje visokošolskih knjižničarjev. Tak način komuniciranja je potrebno ostro obsoditi!
Poznam prizadevanja Mojce Kotar in lahko zatrdim, da razmeroma uspešno zastopa visokošolske knjižničarje (vsaj na Univerzi v Ljubljani) in da so njena mnenja povsem strokovna.

Pri osebnih napadih je zabavno, da se lahko enostavno obrnejo. Tako bi lahko rekli tudi za mnenja IZUM-a, da skrivajo le ozke interese posameznikov in nepripravljenost za nujne spremembe in razvojne korake. Pa tega brez podkrepljenih dejstev ne bomo :)

Navodila za delo na izposoji

Neda Galijaš je lansko leto pripravila tabelo koristnih ukazov za delo na izposoji s programom COBISS. Z njenim dovoljenjem jo objavljamo tukaj.

Navodila za izposojo [Word, 55 KB]

Neda je napisala tudi nekaj besed o tej tabeli:

Torej, brez teh ukazov ne moremo izposojati. Tisti, ki so na izposoji, imajo jih že v malem prstu. Tudi če jih zbudiš sredi noči, bodo vedeli kako, kdaj, kaj, zakaj in kako. Vsi enkrat pridemo prvič delat na izposojo. Tako sem tudi jaz.
Prvo srečanje z izposojo sem doživela pri prostovoljnem delu v MKL. Potem se mi je zgodila zaposlitev za določen čas v CMK, na izposoji knjig. Sodelavka, ki me je uvajala, mi je povedala veliko pomembnih informacij in ukazov itd., ki si jih ne morem naenkrat zapomniti. Vsako malo sem sodelavko motila in jo povprašala za kakšen ukaz, oz. le preverjala, če mislim pravilno. Ugotovila sem, da je najboljše, če vse te ukaze začnem zapisovati in korak po korak, nastala je ta tabela. Predstojnica knjižnice me je prosila, da tabelo pošljem vsem sodelavcem, ker je to dobrodošel in skoraj nujen pripomoček vsem, ki kdaj pa kdaj imajo opravka z izposojo (zamenjava, bolniške, dežurstva, in podobno), včasih pa pozabijo na kakšen ukaz, ker ne delajo stalno na izposoji.
Seveda, v pomoč bo tudi vsem študentom, ki delajo po knjižnicah prek študentskega servisa, kot tudi vsem tistim, ki pridejo prvič delat na izposojo. Upam, da bo pomagala tudi vam. Meni, ki sem trenutno na Zavodu za zaposlovanje, res ni od nobene koristi več. Zdaj, ko sem jo po 9-ih mesecih ponovno pregledala, ugotavljam, da sem že veliko tega pozabila. Doma pač tega ne morem vaditi :) in rutina zbledi.

Lep pozdrav!
Neda Galijaš, univ.dipl.novinarka + strokovni izpit iz bibliotekarstva

Nedi smo zelo hvaležni, bralce pa pozivamo, če imajo še kakšen predlog za popravek oziroma dopolnitev tabele, da nam jih pošljejo na info@biblioblog.si

Primer predstavitve izbora novosti knjižnice PeF

Iz mesečnega seznama novosti smo v Knjižnici PeF UL izbrali deset novih naslovov in uporabnike dodatno opozorili nanje. Naredili smo izpis z dodano vrednostjo: http://www.pef.uni-lj.si/uploads/media/Izbranih10.pdf [PDF, 2,9 Mb]
Uporabili smo povezave, ki vodijo do del istega avtorja/avtorice in na podobne vsebine. Pri vsakem delu smo priložili sliko naslovnice in opis vsebine, ter dodali številko, s katero uporabniki najdejo knjigo na polici naše knjižnice.

Seznam novosti, ki ga naredi program COBISS, je precej neprimeren za spletno okolje. Sicer vsebuje povezavo na zapis v vzajemni bazi podatkov. Če hoče uporabnik pogledati, ali je knjiga prosta in ali jo lahko rezervira, je potrebno ročno iskanje lastne knjižnice ter še en klik.

Primer standardnih novosti Knjižnice PeF UL:
http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Knjizne_novosti/Leto_2012/februar2012.html

Končni izpis z dodano vrednostjo:
http://www.pef.uni-lj.si/uploads/media/Izbranih10.pdf [PDF, 2,9 Mb]

Natisnjen PDF je primeren tudi za obveščanje obiskovalcev v prostorih knjižnice.


Primeri dobre prakse iz tujine:
http://www.stanford.edu/group/cubberley/
http://sirsi1.lib.ucalgary.ca/uhtbin/ckey.cgi/3539365

 

Tehnični postopek izdelave

Zamenjava povezav na COBIB.SI s povezavami na lokalni katalog knjižnice, ki pripravlja novosti, je precej preprosta.
Na strani COBISS/OPAC - Neposredne povezave, je nekaj rešitev o tem, kako se ustvari neposredna povezava URL na nekatere funkcije. Ker so zelo tehnične, smo pripravili bolj podrobna navodila:

Gre za preprost "poišči in zamenjaj".

PRIMER:
V spodnji povezavi poiščemo besedo "COBIB"
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=9118025
in zamenjamo parameter base ter vpišemo siglo (lahko tudi okrajšavo) knjižnice:
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=peflj&RID=9118025

Povezava nas vodi do zapisa s COBISS ID številko 9118025 (v povezavi glej parameter RID= na koncu povezave). Če torej želimo ustvariti povezavo na nek drug zapis, potem le zamenjamo številko z drugim COBISS ID.

---

Ta povezava nas vodi na kratki zapis. Lahko pa dodamo še ukaz, ki vodi neposredno na polni zapis, ki vsebuje tudi povezave na predmetne oznake (s povezavami naprej). To pa naredimo tako, da na koncu dodamo &fmt=11
Lahko izberemo različne vrste zapisov z menjavo številke:
10 (ali brez) - kratki
11 - polni
12 - ISBD
13 - COMARC

Povezava na polni zapis gradiva v lokalnem katalogu izbrane knjižnice je tako: 
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=peflj&RID=9118025&fmt=11

---

V spletnih katalogih je običajno, da zapisi vključujejo tudi povezave na vse zadetke avtorja ali na vse zadetke na določeno temo. Povezave lahko naredimo tudi na iskalne pojme. Kot piše na spletni strani IZUMa:

Navodila: v parameter select vpišemo iskalno zahtevo in izvršimo iskanje v ukaznem načinu; iskalne pojme vnesemo brez šumnikov in presledkov (namesto presledka vpišemo znak "+", lahko krajšamo z zvezdico).

http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=50300&select=(AU=novak*+and+PY=2001)

1. select=nemscina
   (iskalni pojem vpišemo brez šumnikov)
2. select=(AU=novak*+and+PY=2001)
   (uporabljamo lahko Boolove operaterje, namesto presledka vpišemo znak "+")
3. select=(CY=Mari*)
   (iskalni pojem lahko krajšamo z zvezdico)

Priporočamo pa tudi:

• &select=kw=graficno+oblikovanje (ključne besede)
• &select=su=philosophy (prosto oblikovane predmetne oznake)
• &select=uc=331.56 (UDK za iskanje)
• &select=dc=159.9 (UDK kjerkoli)

Delujejo pa tudi povezave s priponami - brez pripone išče vse gradivo (tudi e-viri):
Izbor zapisov:
/MON,BMA (knjige)
/SER (časopisi, časniki ...)
/ART (članki in drugi sestavni deli)

---

Pregled predpon in pripon

predpona	pomen	primer iskanja
AU=	Avtor - oseba	AU=Cankar, Iva*
CB=	Avtor - korporacija	CB=Institut Jožef Stefan
CL=	Zbirka	CL=Zbirka Cicibanova knj*
CP=	Kraj sest./dod. k imenu korp.	CP=Bled
PP=	Kraj izida	PP=Trst
PU=	Založnik	PU=Cankarjeva založba
PY=	Leto izida	PY=1973
P2=	Zaključno leto izida	P2=1982
TI=	Naslov	TI=*za telebane
TO=	Naslov originala	TO=Windows for dummies
BN=	ISBN	BN=86-11-14789-8
SN=	ISSN pri članku	SN=1318-3176
SP=	ISSN	SP=0350-4972
PN=	Predmetna oznaka - osebno ime	PN=Mozart, Wolf*
CS=	Predmetna oznaka - ime korp.	CS=Library of Congress
DU=	Prosto oblikovane predm. oznake	DU=magnetno polje
SU=	Predmetne oznake - vse	SU=Poslovanje bank
AC=	Koda za vrsto avtorstva	AC=440
CC=	Koda za vrsto vsebine	CC=j3
CO=	Država/regija izida	CO=ita
FC=	Šifra ustanove/organizacije	FC=3-114*
LA=	Jezik	LA=cze
LC=	Koda za literarno vrsto	LC=a4
LO=	Jezik izvirnika	LO=jpn
TA=	Koda za predvidene uporabnike	TA=b
TD=	Tipologija dokumentov/del	TD=1.01
UC=	UDK za iskanje	UC=331.56
KW=	Ključne besede	KW=magnet*
ID=	Identifikacijska številka zapisa	ID=221826560

pripona	pomen	primer iskanja
/AB	Povzetek ali izvleček	matemat*/AB
/AU	Avtor - oseba	Holt()Victoria/AU
/CB	Avtor - korporacija	Univerzitet*()knjižnic*/CB
/CL	Zbirka	Zbirk*(s)Ciciban*/CL
/CP	Kraj sest./dod. k imenu korp.	Portorož/CP
/GM	Splošna oznaka gradiva	Film/GM
/NM	Izdelovalec	Ljudsk*()pravic*/NM
/NT	Opombe	psevdonim/NT
/PM	Kraj izdelave	Novo()mesto/PM
/PP	Kraj izida	(Celovec or Klagenfurt)/PP
/PU	Založnik	Založba(2w)plošč/PU
/TI	Naslov	vzgoj*(f)otro*/TI
/TO	Naslov originala	music*/TO
/PN	Predmetna oznaka - osebno ime	Wolfgang/PN
/CS	Predmetna oznaka - ime korp.	Univerz*(1w)Maribor*/CS
/DU	Prosto oblikovane predm. oznake	korošk*(2n)Sloven*/DU
/SU	Predmetne oznake - vse	Poslovanje/SU
/GE	Gesla - NUK	računal*(3n)program*/GE

V Mestni knjižnici Ljubljana poteka združevenje zbirke bibliografskih podatkov in zaloge knjižničnega gradiva

Kot so napisali v obvestilu na svoji spletni strani bodo danes 30. novembra 2009, v Mestni knjižnici Ljubljana vzpostavili enotno zbirko bibliografskih podatkov in zaloge knjižničnega gradiva. Zaradi uveljavitve enotnega sistema bo v naslednjih dneh lahko prihajalo do motenj v sistemu COBISS.

Zanimajo nas vaše izkušnje.

Anketa "Kakšno oceno bi podelili novi strani COBISS?"

je bila tokrat nadpovprečno obiskana (n=14). Podali smo možnošt šolskega ocenjevanja (med 1 in 5), izkazalo pa se je, da imate zelo različne okuse. Rezultati so bili naslednji:

1 3 (21%)
2 3 (21%)
3 3 (21%)
4 3 (21%)
5 2 (14%)

Moje osebno mnenje je to, da je to korak v pravo smer. Oblikovno zadostuje, kar pa je zame najpomembnejše - stran je preglednejša od starejše različice. Upam samo, da ne bo ostalo pri preobrazbi "vstopne maske", ampak da se bo razvoj nadaljeval predvsem v bistvu - v vzajemnem katalogu!

Ministrska konferenca COBISS

Dvodnevna konferenca COBISS 2009

(11.-12. november 2009) bo tokrat nosila ime "ministrska konferenca".

V sklopu konference bodo organizirali vprašanja:

• o dostopnosti informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji in
• o knjižničnih informacijskih sistemih kot najbolj celovitih pregledih ustvarjalnosti

Obe razpravi se navezujeta na "Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti".
Svoje bodo prispevali tudi znani predavatelji:

• Presek potekajočih tranzicij v svetovnem knjižničarstvu. - Karen Calhoun , podpredsednica OCLC
• Predstavitev naslednje generacije uporabniških vmesnikov-Marshall Breeding z univerze Vanderbilt v ZDA
  O novi dinamiki visokošolskega izobraževanja in raziskovanja za družbeno spremembo in razvoj-Stamenka Uvalić-Trumbić iz pariške centrale UNESCO
• Odziv knjižnic na potrebe študentov na daljavo-Sir John Daniel, predsednik in izvršni direktor organizacije Commonwealth of Learning iz Kanade
  

Svoje izkušnje z razvojem evropske in slovenske raziskovalne in izobraževalne računalniške mreže bosta v posebni sekciji predstavila Tomaž Kalin in Marko Bonač.

O knjižničnih sistemih pa podo govorili : Marta Seljak (Maribor), Primož Južnič (Ljubljana),Nadia Dimitrova (Sofija), Vesna Stevanović (Beograd), Mirna Willer (Zadar), Zoran Krstulović(Ljubljana), Miro Kolarič (Maribor) in drugi.

V konferenco bosta vključena tudi kulturni in družabni program, saj (tako IZUM) sta medsebojno spoznavanje in prijateljsko druženje knjižničarjev in informatikov vedno predstavljali pomembni sestavini konference.

Vabljeni!

Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo - prej in sedaj

Novembra 2008 smo dobili nov Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (verjetno bolj znanega pod besedno zvezo "COBISS licenca"). Spodaj so prikazani členi, ki se med Pravilnikoma razlikujejo in kažejo na nov trend, ki bo veljal za pridobitev in predvsem za ohranitev licence.

Star pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 127/2004, dne 26.11.2004)

Nov pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 107/2008, dne 14.11.2008)

4. člen (127/2004)
Izjavo iz tretje alinee predhodnega odstavka mora overiti odgovorna oseba organizacije v kateri je kandidat zaposlen, ali organizacije, ki je kandidatu omogočila delo v testnem okolju sistema COBISS.SI.

10.člen (107/2008)
Če od zadnjega preizkusa znanja preteče več kot dve leti ali če kandidat preizkusa znanja ne opravi tudi v tretje, se mora ponovno udeležiti usposabljanja za vzajemno katalogizacijo, določenega v programih izobraževanja NUK in IZUM, kreirati novih 30 zapisov v testnem okolju in ponovno začeti postopek za pridobite licence skladno s 3.členom tega pravilnika.

Največje spremembe prinaša 13.člen (107/2008).

Imetnik licence mora v treh letih s kreiranjem novih (originalnih) bibliografskih zapisov in dopolnjevanjem obstoječih bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI zbrati skupaj najmanj 200 kreditnih točk, sicer mu veljavnost licence preneha. Vsak novi (originalni) bibliografski zapis prinaša tri točke, vsak dopolnjen pa eno točko.

15.člen (107/2008)

Oseba, ki ji je veljavnost licence prenehala, mora za ponovno pridobitev licence opraviti preizkus znanja pred komisijo najkasneje v roku dveh let od prenehanja veljavnosti licence.

17.člen (107/2008)

Prvo preverjanje izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 13.člena tega pravilnika se opravi eno leto po začetku veljavnosti tega pravilnika.

Zgoraj so navedene vse spremembe, ki so se zgodile v 4.letih v Pravilniku. Že samo na podlagi Pravilnika lahko opazimo trend zaostrovanja pridobivanja licence in tudi trend zaostrovanja obdržanja licence. Lahko rečem samo:"Končno!". Licenca COBISS je pereč problem, ki ga je potrebno čimprej sistematsko rešiti. Trend je definitivno v tej smeri, vendar je prehod po mojem mnenju preveč mehak.

M.Seljak v svojem članku "Usposabljanje knjižničarjev za delo v sistemu COBISS" (2004) pravi naslednje:"...V letu 2003 je bilo 188.342 bibliografskih zapisov v COBIB.SI kreiranih pod 642 različnimi uporabniškimi imeni kreatorjev zapisov iz 210 knjižnic..."

Preprosta matematika nam pove, da je imela vsaka knjižnica v povprečju 3!! "usposobljene katalogizatorje z licenco", ker pa vemo, da obstajajo knjižnice, ki nimajo nobene zaposlene osebe z licenco, je to povprečje verjetno še večje. Potemtakem ni čudno, da se na vsakem razpisu za mesto bibliotekarja pojavi zahteva po licenci COBISS. Saj je logično - (/sarkazem on) 1. Toliko oseb ima to licenco 2. Licenca je del bibliotekarja. 3. Brez licence nisi bibliotekar. (/sarkazem off) Tukaj sta vsaj dva različna vidika razlage. Prvi je ta, da je logično, da ima bodoči zaposleni bibliotekar licenco, saj bo le tako lahko "uporaben" na več področjih delovanja knjižnice (vključno z katalogizacijo). Vsak naj bi lahko delal vse. Tako naj bi bilo v teoriji. Drugi vidik je tudi logičen. Mnogo bolj. 1.Pogoj licence naj bo izključno!! za zasedbo mesta katalogizatorja. Zakaj bi nekdo, ki opravlja delo izposojevalca potreboval licenco COBISS?!? 2. Pogoj licenca naj velja samo za knjižnice z zaposlenim enim oz. dvem strokovnim delavcem. (manjše knjižnice, kjer je logično, da je bibliotekar "one man band").

Svoje misli bi zopet podkrepil z zgoraj omenjenim člankom. Seljakova tudi pravi:"...kar 45% katalogizatorjev je v letu 2003 kreiralo manj kot 100 bibliografskih zapisov, 38% katalogizatorjev jih je kreiralo med 101 in 500, 11% pa med 501 in 1000. Več kot 1000 bibliografskih zapisov je kreiralo samo 6% katalogizatorjev...zato bo verjetno treba začeti razmišljati o manjšem številu katalogizatorjev, ki bodo skrbeli za kakovost normativnih zapisov in bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov...pretežni del knjižničarjev bi lahko bibliografske zapise samo prevzemal v lokalne baze podatkov brez dopolnjevanja, za kar bi zadoščalo veliko krajše in preprostejše usposabljanje. Knjižnice z usposobljenimi katalogizatorji pa bi lahko storitve katalogizacije ponujale manjšim knjižnicam..."

V članku "Izvajanje določil Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI" M.Seljak (2 leti kasneje - 2006) piše naslednje:"...v sistemu COBISS.SI trenutno deluje 310 knjižnic, licenco za kreiranje novih bibliografskih zapisov pa ima 752 katalogizatorjev iz 203 knjižnic...". Poenostavljeno to pomeni, da je med letoma 2004-2006 bilo podeljenih 110 novih licenc ali več kot 30 na leto. Kaj ta masivnost licenc prinaša, omenja Seljakova v nadaljevanju:"...eden večjih problemov je predvsem neskladnost bibliografskih zapisov v COBIB-u in lokalnih bibliografskih bazah podatkov...." Glede naključnega preverjanja ustreznosti bibliografskih zapisov pa pravi:"...kar 77% zapisov je vsebovalo napake, od tega 53% zapisov manjše napake in 24% vzapisov večje napake. Le 18% zapisov je bilo ustrezne kakovosti..." 18% ?!?! Logičen zaključek tukaj je naslednji - navkljub temu, da se zaostrujejo pogoji, je število danih licenc preveliko. Tisti, ki pa to licenco imajo, jo pa verjetno ne bojo nikoli izgubili. Na tem mestu obstaja evidenca imetnikov licenc, ki do tega trenutka znaša 758 imetnikov!!! Zakaj le ne najdem evidence tistih, ki so to licenco izgubili??


Moje predlagane utopične rešitve:

1. Vzpostavitev inšpektorskega dela za ugotavljanje (ne naključne!!) primernosti kvalitete bibliografskih zapisov in primerno sankcioniranje!

2. Odobritev le določenega števila licenc na leto.

3. Zakonska sprememba pogoja o nastopu na delovno mesto bibliotekarja. Zahteva po licenci samo takrat, ko gre nedvoumno za delovno mesto katalogizatorja ali ze delovno mesto v knjižnici z enim samim človekom.

4. Ob vseh omejitvah in kaznih bi moralo biti tudi primerno višje plačano delovno mesto katalogizatorja.


Verjetno najbolj utopična, vendar po mojem mnenju najboljša rešitev, pa bi bila koncentracija katalogizatorjev v npr. nacionalni, univerzitetnih in večjih splošnih knjižnicah in privatizacija ostalega sektorja. Ustanoviti podjetje z izključno katalogizatorji in prodajati zapise na trgu. Pravzaprav ne vem, zakaj do tega sedaj še ni prišlo.



Saga o licenci se nadaljuje.....

IZUM : UM

Danes sem na obupni prvi strani cobiss-a naletel na izjave za javnost. Ni mi bilo popolnoma jasno v čem je problem (sem pa že nekaj slišal o tem v javnem časopisju), pa sem se odločil pogledati tudi na drugo stran. Poglejte si sami:

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5638

http://cobiss.si/