Člani bibliotekarskih društev ste že dobili Bibliotekarski terminološki slovar kot zadnjo dvojno številko letnika 2009 strokovne revije Knjižnica, če niste član, ga poiščite v svoji knjižnici! Postavljen je torej na ogled in dan v rabo . . . Prelistajte ga, bodite radovedni, uporabljajte ga pri svojem delu. Vabimo vas, da se nam pridružite na spletnem dnevniku Bibliotekarska terminologija s pripombami, kritikami in priporočili in pomagate popraviti slovar tam, kjer je slab, ter ga dopolniti na mestih, kjer je še nepopoln.
Blog pa naj postane tudi mesto za objavo in izmenjavo mnenj o strokovnih izrazih, ki jih pri delu v stroki dnevno srečujemo in z njimi nismo zadovoljni, pa tistih, ki jih zasledimo v tuji literaturi in za njih ne najdemo ustreznika v slovenščini. Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!
Vabimo vas k sodelovanju!
Prikaz objav z oznako bibliotekarska terminologija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako bibliotekarska terminologija. Pokaži vse objave
3.3.10
Predstavitev Bibliotekarskega terminološkega slovarja
V Mestnem muzeju se je danes na predstavitvi Bibliotekarskega terminološkega slovarja zbralo kar nekaj uveljavljenih imen iz slovenske bibliotekarske stroke. Začeli smo z zanimivo in vsekakor poučno zgodovinsko predstavitvijo bibliotekarske terminologije. Ta je bila skozi čas več ali manj odvisna od ustnega dogovora med bibliotekarji samimi, glede na prostor kjer so delovali. V zgodovini je bila večkrat prežeta z grškimi oz. latinskim ter kasneje nemškimi in angleškimi izrazi.
Nato nam je Ivan Kanič predstavil tudi nekaj zanimivosti o nastanku slovarja ter tudi statistične podatke o slovarju samem: število moških/ ženskih samostalnikov, predlogov, glagolov, ... ter iz česa vse sestoji posamezni termin.
Po približno urici predstavitve, ki je presenetljivo hitro minila, se je prijetna predstavitev končala. Novi Bibliotekarski terminološki slovar pa, če povzamem zaključne besede dr. Urbanije, ki se je naslonil nanašega Prešerna; je po več kot dveh desetletjih začel svojo pot, pripravljen da izve "kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi". Pa na zijala neumna se ni potrebno preveč ozirati.
Več o slovarju lahko izveste na domači strani Bibliotekarske terminološke komisije.
Naklada je kar precejšnja, člani ZBDSja bodo slovar dobili na dom kot dvojno izdajo revije Knjižnica, nekaj izvodov pa bo možno kupiti tudi posebej.
Biblioblog se pridružuje čestitkam pri končanem temeljnem delu v naši stroki.
Nato nam je Ivan Kanič predstavil tudi nekaj zanimivosti o nastanku slovarja ter tudi statistične podatke o slovarju samem: število moških/ ženskih samostalnikov, predlogov, glagolov, ... ter iz česa vse sestoji posamezni termin.
Po približno urici predstavitve, ki je presenetljivo hitro minila, se je prijetna predstavitev končala. Novi Bibliotekarski terminološki slovar pa, če povzamem zaključne besede dr. Urbanije, ki se je naslonil nanašega Prešerna; je po več kot dveh desetletjih začel svojo pot, pripravljen da izve "kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi". Pa na zijala neumna se ni potrebno preveč ozirati.
Več o slovarju lahko izveste na domači strani Bibliotekarske terminološke komisije.
Naklada je kar precejšnja, člani ZBDSja bodo slovar dobili na dom kot dvojno izdajo revije Knjižnica, nekaj izvodov pa bo možno kupiti tudi posebej.
Biblioblog se pridružuje čestitkam pri končanem temeljnem delu v naši stroki.
21.2.10
Izšel je Bibliotekarski terminološki slovar
Po več kot dveh desetletjih pionirskega dela na še povsem neraziskanem področju in neutrudnih prizadevanj Bibliotekarske terminološke komisije je izšel dolgo pričakovani Bibliotekarski terminološki slovar. Njegov izid pomeni nov mejnik v razvoju in dokončni uveljavitvi bibliotekarske stroke in znanosti pri Slovencih. Z njim sta dobili bibliotekarska in informacijska znanost tudi temeljno delo za svojo uveljavitev, večjo domačo in mednarodno razpoznavnost ter strokovno in raziskovalno delovanje. Izid dela v obliki dvojne redne številke 53. letnika revije Knjižnica, ki na skoraj štiristo straneh vsebuje nad 6.500 bibliotekarskih terminov, sta omogočili Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica.
Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo, vendar v preteklosti bibliotekarskim terminom na žalost ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali na pomembnih in vplivnih posameznikih, npr. Avgustu Pirjevcu, Pavlu Kalanu in drugih priznanih bibliotekarjih, kar pogosto ni bilo niti oblikovno niti semantično usklajeno. Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenščini nima niti enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel. Ideja je postala resničnost, ko so pripravili še organizacijska in kasneje tudi strokovna izhodišča za delovanje projektne skupine, ki je začela z delom leta 1987 in je delovala kot Bibliotekarska terminološka komisija ob združenih strokovnih prizadevanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, takrat na novo ustanovljenega Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, Narodne in univerzitetne knjižnice in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Člani komisije so bili vsa leta njenega delovanja priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije.
Srečanja ob 500. seji Bibliotekarske terminološke komisije so se junija 2006 udeležili (od leve proti desni) dr. Branko Berčič, Maks Veselko, Zvonka Leder, dr. Franci Zore, dr. Maja Žumer, Tomaž Kobe, dr. Polona Vilar, mag. Jož Kokole, Majda Ujčič, dr. Alenka Šauperl, Ivan Kanič in Jože Munda
Komisija si je zadala tri za slovenski jezik pomembne cilje, to je popis izrazja v bibliotekarski stroki, njegovo kodifikacijo in nato objavo v obliki tiskanega in elektronskega slovarja, ki ga ponosno lahko predstavimo danes. Slovenski terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti je razlagalni in normativni slovar, v katerem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:
Uvod pojasnjuje nastanek slovarja, izčrpno predstavi njegovo ureditev ter daje potrebna navodila za uporabo. Izbor v slovarju obdelanih terminov je bil narejen na osnovi inventarizacije izrazja z metodo izpisovanja slovenskih strokovnih besedil, ki je predstavljalo izhodiščno fazo projekta in je trajalo več let, zahteven segment selekcije in vrednotenja terminov, pomenska analiza z vzpostavitvijo pomenskih zvez med izbranimi termini in oblikovanje razlag pa je predstavljalo osrednje delo terminološke skupine. Prav ta zaključni segment leksikografskega dela in objava slovarskega gradiva v tiskani in vzporedni elektronski obliki je zaradi zahtevnosti, predvsem pa dolgotrajnosti postopkov, dolgo pričakovana realizacija zadanih nalog.
Slovar je sedaj postavljen na ogled, dan v uporabo in v kritično presojo strokovni javnosti. Bibliotekarska terminološka komisija se zaveda nekaterih nedoslednosti, morebiti napak in predvsem pomanjkljivosti, pa tudi stroka se nezadržno razvija in dnevno prinaša in potrebuje novo strokovno izrazje, zato pričakuje komisija konstruktivne odzive in predloge za dopolnjevanje in izboljšavo slovarja. V nadaljevanju bo delo temeljilo na pripravi korpusa novejših strokovnih besedil s konkordančnikom in spletnim komuniciranjem z uporabniki in zainteresiranimi strokovnjaki.
Spletno testno verzijo bo v kratkem nadomestil novi slovar, odpravili bomo napake in predvsem nerodnosti z njegovo uporabo, v tem letu pa bo nadgrajen tudi njegov uporabniški vmesnik. Če bo dovolj zanimanja (doslej se ni pokazalo), ga bo spremljal tudi bibliotekarski terminološki blog.
Revija Knjižnica pripravlja tiskovno konferenco in predstavitev publikacije v sredo, 3. marca 2010, ob 12. uri v Mestnem muzeju, Gosposka ulica 15 v Ljubljani. Udeležence bo pozdravila urednica revije Knjižnica dr. Eva Kodrič-Dačić, sledil bo nagovor dr. Melite Ambrožič, predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in pomočnice ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo spregovorila v imenu obeh institucij. O pomenu publikacije za slovensko bibliotekarstvo bo spregovoril dr. Jože Urbanija, nastajanje slovarja, njegovo strukturo in uporabo pa bo predstavil Ivan Kanič, predsednik Bibliotekarske terminološke komisije in pobudnik projekta za izdelavo slovarja.
Vabilo
Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo, vendar v preteklosti bibliotekarskim terminom na žalost ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali na pomembnih in vplivnih posameznikih, npr. Avgustu Pirjevcu, Pavlu Kalanu in drugih priznanih bibliotekarjih, kar pogosto ni bilo niti oblikovno niti semantično usklajeno. Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenščini nima niti enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel. Ideja je postala resničnost, ko so pripravili še organizacijska in kasneje tudi strokovna izhodišča za delovanje projektne skupine, ki je začela z delom leta 1987 in je delovala kot Bibliotekarska terminološka komisija ob združenih strokovnih prizadevanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, takrat na novo ustanovljenega Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, Narodne in univerzitetne knjižnice in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Člani komisije so bili vsa leta njenega delovanja priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije.
Srečanja ob 500. seji Bibliotekarske terminološke komisije so se junija 2006 udeležili (od leve proti desni) dr. Branko Berčič, Maks Veselko, Zvonka Leder, dr. Franci Zore, dr. Maja Žumer, Tomaž Kobe, dr. Polona Vilar, mag. Jož Kokole, Majda Ujčič, dr. Alenka Šauperl, Ivan Kanič in Jože Munda
Komisija si je zadala tri za slovenski jezik pomembne cilje, to je popis izrazja v bibliotekarski stroki, njegovo kodifikacijo in nato objavo v obliki tiskanega in elektronskega slovarja, ki ga ponosno lahko predstavimo danes. Slovenski terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti je razlagalni in normativni slovar, v katerem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:
- veljavni bibliotekarski termini,
- slovenski termini s področja informacijske znanosti,
- pomembnejša zastarela poimenovanja,
- udomačeni žargonski izrazi,
- splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice,
- strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike in informatike, če posegajo v bibliotekarsko stroko.
Uvod pojasnjuje nastanek slovarja, izčrpno predstavi njegovo ureditev ter daje potrebna navodila za uporabo. Izbor v slovarju obdelanih terminov je bil narejen na osnovi inventarizacije izrazja z metodo izpisovanja slovenskih strokovnih besedil, ki je predstavljalo izhodiščno fazo projekta in je trajalo več let, zahteven segment selekcije in vrednotenja terminov, pomenska analiza z vzpostavitvijo pomenskih zvez med izbranimi termini in oblikovanje razlag pa je predstavljalo osrednje delo terminološke skupine. Prav ta zaključni segment leksikografskega dela in objava slovarskega gradiva v tiskani in vzporedni elektronski obliki je zaradi zahtevnosti, predvsem pa dolgotrajnosti postopkov, dolgo pričakovana realizacija zadanih nalog.
Slovar je sedaj postavljen na ogled, dan v uporabo in v kritično presojo strokovni javnosti. Bibliotekarska terminološka komisija se zaveda nekaterih nedoslednosti, morebiti napak in predvsem pomanjkljivosti, pa tudi stroka se nezadržno razvija in dnevno prinaša in potrebuje novo strokovno izrazje, zato pričakuje komisija konstruktivne odzive in predloge za dopolnjevanje in izboljšavo slovarja. V nadaljevanju bo delo temeljilo na pripravi korpusa novejših strokovnih besedil s konkordančnikom in spletnim komuniciranjem z uporabniki in zainteresiranimi strokovnjaki.
Spletno testno verzijo bo v kratkem nadomestil novi slovar, odpravili bomo napake in predvsem nerodnosti z njegovo uporabo, v tem letu pa bo nadgrajen tudi njegov uporabniški vmesnik. Če bo dovolj zanimanja (doslej se ni pokazalo), ga bo spremljal tudi bibliotekarski terminološki blog.
Revija Knjižnica pripravlja tiskovno konferenco in predstavitev publikacije v sredo, 3. marca 2010, ob 12. uri v Mestnem muzeju, Gosposka ulica 15 v Ljubljani. Udeležence bo pozdravila urednica revije Knjižnica dr. Eva Kodrič-Dačić, sledil bo nagovor dr. Melite Ambrožič, predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in pomočnice ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo spregovorila v imenu obeh institucij. O pomenu publikacije za slovensko bibliotekarstvo bo spregovoril dr. Jože Urbanija, nastajanje slovarja, njegovo strukturo in uporabo pa bo predstavil Ivan Kanič, predsednik Bibliotekarske terminološke komisije in pobudnik projekta za izdelavo slovarja.
Vabilo
Naročite se na:
Objave (Atom)