- sistem zaposlovanja v knjižnicah ni dober in še vedno izhaja iz časov, ko ni bilo diplomiranih bibliotekarjev; britanski in ameriški sistem (licensed librarian, chartered librarian) je gotovo ustreznejši in strokovno bolj zadovoljiv, tudi sosedje imajo z ustreznimi akti natančno določeno, kdo sme delati v knjižnici
- sistem strokovnih izpitov je nujno potreben sprememb in prilagoditev današnjemu času
Ob tem se ne morem strinjati z ugotovitvijo " . . . boljšega zatočišča, kot je knjižnica, si vse ostale profesije ne bi mogle zamisliti . . . ". Kaj knjižnice od teh ljudi res nič ne zahtevajo? Ne naporov in ne znanja???? Lahko delajo, kakor vejo in znajo? Če je tako, je žalostno (po krivdi knjižnic in "pravih" bibliotekarjev).
Za konec pa še malce provokativna vprašanja:
- Kaj je bolje, npr. v manjši knjižnici za matematiko (one-man band): diplomirani matematik, "priučen" v bibliotekarstvo, ali diplomirani bibliotekar, "priučen" v matematiko?
- zakaj so na strokovnih izpitih ne-bibliotekarji večkrat boljši od bibliotekarjev?
- (ob trditvi:". . . univerzitetne diplomirane bibliotekarje pa prepusti svoji usodi") se vprašam, ali na trgu delovne sile potem bibliotekarji nič ne izstopajo s svojim znanjem in spretnostmi pred ne-bibliotekarji? Pričakoval bi, da bodo!