Strani

Prikaz objav z oznako Oddelek za bibliotekarstvo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Oddelek za bibliotekarstvo. Pokaži vse objave

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live

25.2.14

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.






---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

9.4.10

WinKnj pri študiju bibliotekarstva

V bistvu precej pomembna novica, ki pa je izgleda hotela oditi mimo brez posebne pozornosti. Hvala Mitji, da me je na to opozoril.

Kot navaja podjetje MordiCom d.o.o. na svoji spletni strani:"...je 4. marca 2010 s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani sklenil pogodbo o sodelovanju, na osnovi katere bo Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo uporabljal WinKnj za izobraževalne ter raziskovalne namene."

To je pohvalno iz večih razlogov. Sodelovanje z IZUM-om je verjetno padlo v vodo, saj se je o testni bazi za katalogizacijo govorilo že sigurno 7 let, a nikoli ni bilo izvedeno (kot je meni znano). Zakaj, vedo le posvečeni. Študenti bodo tako lahko spoznali alternativno orodje, ki ga lahko knjižnice s pridom uporabljajo. Spoznali bodo, da obstaja več rešitev in ne le omnipotentna - COBISS. Kar pa je najpomembneje - gre za sodelovanje na razvojni ravni med javnim in zasebnim sektorjem, ki ga v Sloveniji že tako ali tako kronično primanjkuje, če pa gre za sodelovanje znotraj naše stroke, pa je občutek še toliko boljši.

Navkljub vsemu pa (vsaj meni) ostaja grenak priokus. Če hočemo iti s korakom v čas, moramo slediti trendom v tujini in poznati dejansko precej več podobnih izdelkov, ki so celo odprtokodni in dejansko izredno napredni - kot je to npr. KOHA. Ne vidim razloga (mogoče edino kadrovska podhranjenost) zakaj ne bi stroka sama začela razvijati svoj produkt in postavljati smernice (sploh s prihajajočim modelom FRBR oziroma po slovensko FZBZ - Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), namesto da to iz zgodovinskih razlogov opravlja nek inštitut.


Več o celotni novici pa na uradni strani podjetja - WinKnj pri študiju bibliotekarstva.

8.9.09

Anketa - "Zaposleni na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, so predvsem"

usmerjeni tako v znanstveno/raziskovalno delo kot pedagoško delo, po rezultatih sodeč pa tako eno in drugo delajo polovično.

Rezultati so naslednji

Usmerjeni v znanstveno/raziskovalno delo 1 (11%)
Usmerjeni v pedagoško delo 0 (0%)
Oboje opravljajo odlično 0 (0%)
Delajo eno in drugo in oboje polovično 8 (88%)

Ne glede na število anketiranih (n=9), je nadvse zaskrbljujoče, da ne priznavajo odličnosti našega kadra na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo. Kaj botruje temu, je težko reči. Zanašanje na kvalitativne podatke je zmeraj stvar interpretacije. Eden izmed morebitnih elementov je element čustvene narave (kakšne zamere pri izpitih ipd.). Drugi element je lahko npr. element nepoznavanja samega dela tistega, ki dela na Oddelku. Pa še cela kopica bi se jih lahko našla.

Trenutno bi realno lahko ocenili pedagoško delo samo na podlagi povprečne ocene, ki je bila podeljena profesorju s strani študentov. Tega pa na Univerzi v Ljubljani seveda ni moč dobiti. Spomnimo se leta 2007, ko je bilo burno v medijih - Razkrite ankete o delu profesorjev.

Kar se tiče kvalitativnega dela, smo v megli. Ne vemo. Ne vemo, kakšno pedagoško kvaliteto nosi nek profesor. Obstajajo razlage "pro et contra" zakaj bi se tovrstne ocene objavljale.

Biblioteam je mnenja, da si javnost zasluži vedeti, kakšne vrste kader plačujejo davkoplačevalci.

Za konec pa - če se kvalitativno do te situacije ne moremo opredeliti, pa se kvantitativno definitivno lahko. Pri tem nam pomaga poznavanje bibliometrije, ki sem jo uporabil pri mini raziskavi o izvirnih znanstvenih objavah kadra na Oddelku in bo objavljena v prihajajočem članku.


Stay tuned!