Strani

Prikaz objav z oznako knjižničarstvo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako knjižničarstvo. Pokaži vse objave

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live

25.10.18

Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mize
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.

Udeleženci so bili še:
dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
Rok Zavrtanik, Založba Sanje
Aljoša Domijan, Gambit
Moderatorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino

Najprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:
Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).

Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.

28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.

Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji:
  • Kam spadajo splošne/specialne knjižnice?
  • Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine.
  • Knjižnice ne bodo mogle brezplačno uporabljati avtorskih del (ki jih ima v svojih zbirkah) v izobraževalne namene. Člen 4 namreč izrecno omenja le izobraževalne ustanove.
  • Knjižnice bodo morale za uporabo naslovov člankov in abstrakte (npr. bibliografije v katalogih) plačevati nadomestila. Zgolj spletne povezave (linki) naj bi bile iz plačila nadomestila izvzete, vsakršni opis vsebine (t. i. uporabna povezava) pa bi že lahko bil podvržen plačilu nadomestila, zaradi česar je posredno ogrožena tudi svoboda objavljanja spletnih povezav. Zaradi nejasnosti bi se lahko zgodilo, da bi bili predmet nadomestil ali celo blokad celotni korpusi vsebin javnih institucij.
  • Knjižnice bodo morale nenehno filtrirati ali preverjati prispevke javnosti (npr. komentarji in ocene knjig v katalogu, domoznanske zbirke, ki jih prispeva javnost ter repozitoriji), saj lahko vsebujejo sporne vsebine. Člen 13 sicer izključuje izobraževalne in znanstvene repozitorije (definicija je precej nejasna), vendar naj bi vsi imetniki pravic prej morali izrecno privoliti v objavo.
Posnetek okrogle mize.

7.6.16

Komu služi ZBDS?

Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.

Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.

Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.

Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.
Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.

Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?

S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.

Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja).

To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi pisnih zahtev članov društva" in tako splošna javnost sploh nima možnosti pritožbe na delo knjižničarjev.

4.12.15

"Novi" Zakon o knjižničarstvu


Po dolgotrajnem valjanju v predalih, prekladanju z mize na mizo in z ministrstva na ministrstvo, pingpongu med zainteresiranimi in strokovnimi javnostmi, bolj ali manj uspešnimi javnimi predstavitvami in prav takimi razpravami, kjer tudi knjižničarji nismo bili prav usklajenih idej in želja . . . se je končno rodil in prikobacal na ta neprijazni svet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 92/2015, str. 10396-10401, z dne 4. 12. 2015, sprejet 24.11.2015), ki naj bi vsaj nekoliko omilil pomanjkljivosti in delno zastarelost doslej veljavnega zakona, ki je samo teden pred tem dopolnil 14 let bivanja med nami (datum začetka veljavnosti 23.11.2001).
Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu nastanku!

V zakonu je nekaj zanimivih novosti, preletite ga, če ga že nočete prebrati. Odslej nam bo hočeš nočeš krojil knjižnični vsakdan.