Danes zaključujemo z zbiranjem odgovorov na temo prisotnosti stresa pri knjižničarskem poklicu. Od objave
članka smo prejeli 23 izpolnjenih anket, rezultati pa so naslednji:
16 knjižničarjev (70%) dosega univerzitetno raven, magisterij imajo opravljen 4 knjižničarji (17%) , ter 3 (13%) visokošolsko izobrazbo. Razmerje med univerzitetnimi bibliotekarji in priučenimi je skoraj 50% . Da imajo priučeno izobrazbo je odgovorilo 12 (52%) knjižničarjev, univerzitetnih bibliotekarjev pa je 11 (48%). Največ odgovorov smo prejeli od bibliotekarjev, ki delajo v visokošolski knjižnici, in sicer 12 (52%), sledijo tisti iz splošnih ter šolskih knjižnic. Prvih je 5 (22%), drugih pa 4 (17%). 2 bibliotekarja (9%) pa delata v specialni knjižnici.
S pretežno strokovnim delom se ukvarja 9 (39%) bibliotekarjev,s pretežno delom z uporabniki 7 (30%), s pretežno organizacijskim 5 (22%) ter pretežno vodstvenim delom 2 (9%) bibliotekarja.
Glede delovne dobe je odgovorilo največ bibliotekarjev , katerih doba je manjša od 5 let,in sicer 7 (30%), z delovno dobo med 6 in 10 let ,je odgovorilo 5 (22%) bibliotekarjev, med 11 in 20 let, 6 (26%) bibliotekarjev, med 21-30 let 3 (13%) bibliotekarji ter več kot 30 let 2 (9%) bibliotekarja.
Bibliotekarji smo s svojim poklicev v večini srednje zadovoljni. Za ta odgovor se je odločilo 13 (57%) bibliotekarjev, da so zelo zadovoljni ih je odgovorilo 8 (35%), zgolj 2 (9%) pa s svojim poklicem nista zadovoljna.
Nadalje smo anketirance spraševali o stresnosti situacij, tipičnih za delo v knjižnici. (Stopnja 1 tu pomeni najmanj stresno situacijo, stopnja 3 pa najbolj stresno.)
Iskanje gradiva po policah za bibliotekarje ne predstavlja posebnih težav. 15 jih je odgovorilo,da tovrstno opravilo za njih ni stresno, 3 je to delo srednje stresno, 5 pa jih ni zadolženih za to opravilo.
Podobno je pri iskanju gradiva preko kataloga COBISS. Za 16 anketirancev iskanje preko kataloga ni stresno, za 2 je tovrstno delo delno stresno in prav tako za 2 zelo stresno, 3 pa niso zadolženi za to opravilo.
Iskanje založenega gradiva zna predstavljati kar stresno situacijo. Tako menijo tudi naši anketiranci. 3 so odgovorili, da tovrstno delo za njih ni stresno, 10 da je to delo delno stresno in 5, da jim iskanje založenega gradiva predstavlja velik stres. 5 pa jih za dotično opravilo ni zadolženih.
Za nabavo gradiva je izmed 23 anketirancev zadolženih zgolj 13. 6 jih je odgovorilo, da to delo za njih ni stresno, 4 da je to opravilo delno stresno, ter 3 da je le-to opravilo zelo stresno.
Pri obdelavi knjižničnega gradiva so bili odgovori naslednji: 8 anketirancev meni, da to delo za njih ni stresno, 5 da je delo srednje stresno in 3 da je obdelava gradiva zelo stresna. 7 jih za to opravilo ni zadolženih.
Stresne so tudi različne zahteve uporabnikov. 7 odgovorov kaže, da to delo ni stresno, 11 da so uporabniške zahteve delno stresne in 5 da so le-te zelo stresne.
Če pomoč potrebuje preveč uporabnikov hkrati je zgolj 1 bibliotekar odgovoril, da takšna situacija zanj ni stresna, 14 jih meni, da je to delno stresno in 7 da je takšna situacija zelo stresna. 1 izmed anketirancev pa ni zadolžen za to opravilo.
Pri prostorskih pogojih so odgovori skorajda identični. 9 jih je zadovoljnih s prostorskimi pogoji v katerih delajo, in jim ne predstavljajo dosti stresa, 7 jih meni da so njihovi prostorski pogoji delno stresni ter prav tako 7, da je prostor v katerem delajo zelo stresen.
Delo z računalnikom za večino ni stresno. Tako meni kar 15 bibliotekarjev, da je delo z računalnikom delno stresno meni 7 bibliotekarjev, za 1 pa to opravilo predstavlja zelo stresno situacijo.
Prav tako tudi spremembe na področju informacijske tehnologije za večino niso stresne. 12 odgovorov govori v prid,da dotične spremembe niso stresne, 9 da so le te delno stresne in 2 da so spremembe na področji IT zelo stresne.
Konstruktivno reševanje nesoglasji s sodelavci in/ ali nadrejenimi lahko predstavlja dosti vloženega napora. 2 bibliotekarja menita, da tovrstna situacija za njiju ni stresna, 8 da je reševanje nesoglasji delno stresno ter kar 13 da je le-to zelo stresna situacija.
Zadnji vprašanji sta bili še kako pogosto ste izpostavljeni stresu na svojem delavnem mestu ter kako se najpogosteje spopadete z njim. 8 bibliotekarjev pri tem pravi, da so stresu izpostavljeni večkrat na dan, 7 da so izpostavljeni 1-2 krat na dan, 4 so izpostavljeni do 3 krat na teden ter prav tako 4 do3 krat na mesec. Za odgovor, da pri svojem delu skoraj nikoli ni izpostavljen stresu pa se ni odločil nihče izmed anketirancev.
Največkrat se pri spopadanju s stresom anketiranci osredotočijo na težavo in jo poskušajo čim hitreje odpraviti. Tako se je določilo 12 anketirancev. 6 se jih osredotoči na delo in se tako poskuša umiriti. 4 si vzamejo nekaj minut časa za premislek, zgolj 1 pase največkrat za pomoč obrne na sodelavca.
REZULTATI ANKETE V SLIKAH:
Anketa je na vzorcu 23 bibliotekarjev pokazala, da največ stresa pri opravljanju bibliotekarskega poklica predstavlja delo z uporabniki ter reševanje težav s sodelavci, kakor tudi svojimi nadrejenimi. Pri delu z računalnikom,smo bibliotekarji že dovolj vešči, da nam tudi vsakodnevne novosti na področju informacijske tehnologije ne povzročajo večjih težav, prav tako znamo ustrezno rokovati z gradivom in ga brez težav poiskati tako analogno- na policah, kakor tudi s pomočjo sistema COBISS,nekoliko bolj stresno pa je iskanje založenega gradiva. Zanimivo je izvedeti, da je stopnja zadovoljstva s poklicem v večini srednja, do visoka, kljub mnenju, da smo bibliotekarji vsakodnevno večkrat pod stresom. Pohvalno pa je da se v večini osredotočimo na težavo in jo skušamo čim prej razrešiti, ter je ne odmislimo, kot da do nje sploh ni prišlo.
Dnevno nas v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev.
Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni. 
Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič.
