2.12.08

Ukinitev članarine bo za nas pogubna?!

Danes v Dnevniku:
Članarine namreč knjižnicam prinašajo od 4 do 8 odstotkov vseh prihodkov.

Pred časom sem z veseljem pozdravljal odločitev vlade, ki je v svoj program zapisala, da se bo članarina ukinila. To je edina prava odločitev, saj je v slovenskem proračunu zagotovljen del tudi za njih. Če je direktorje tako strah izpada dohodka, ne pozabimo na 16. člen zakona o knjižničarstvu:
Splošne knjižnice lahko opravljajo tudi gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe.

Direktorica, ki je za več kot pol leta ukinila enoto v Cerknem, je sedaj priznala, da je ob ukinitvi članarin zmanjšala nakup knjižničarskega gradiva. Žalostno in neprimerno.

Po mojem mnenju je nesprejemljivo, da se knjižničarji zavzemajo za ohranitev članarin. Strah glede financiranja je odveč, saj je zagotovljeno tudi v obstoječi zakonodaji, vendar bodo odgovorni v knjižnicah morali vseeno trdo delati in se pogajati za ustrezno financiranje. Sedaj izgleda, da se knjižničarji tega dela bojijo.

Vendar imajo knjižnice zelo veliko možnosti nadoknaditi in celo povečati sredstva. Vendar ali so knjižničarji dovolj iznajdljivi?

Situacija je primerljiva z prispevkom za RTV, ki je podobno nesmiseln. Če država financira storitve, jih državljani nimajo kaj financirati še neposredno.

19 komentarjev:

  1. Mali paradoks: "v slovenskem proračunu je zagotovljen del tudi za njih"...zakaj potem v isti sapi razmišljate o dodatni gospodarski dejavnosti? (Očitno vsi nekoliko dvomimo v uresničljivost prve trditve?)
    In naslednji: profitna dejavnost znotraj neprofitne?
    Z veseljem bi prebrala kakšen konkreten predlog, kako nadoknaditi in celo povečati sredstva! Res da si vsi želimo ukinitve članarin, prepričana pa sem, da bi morali vztrajati pri povračilu teh sredstev iz proračuna.
    Konec koncev bi si sama raje kot vprašanje, ali smo knjižničarji dovolj iznajdljivi zastavila vprašanje, ali smo primerno strokovno usposobljeni za opravljanje gospodarskih dejavnosti? Si-glede na večno kadrovsko podhranjenost-to sploh lahko privoščimo? Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Anonimna!

    Uresničljivost trditve je odvisna od dveh akterjev - države in seveda tudi knjižničarjev. Seveda moramo vztrajati pri povračilu teh sredstev. Ampak z gospodarskimi dejavnostmi bi lahko ta znesek še presegli.
    Konkretnih predlogov je kot listja in trave, predvsem iz ZDA, bom malo pogledal in prevedel, če je to potrebno.
    Glede izobrazbe: če sam ne poskrbiš za svojo izobrazbo, nihče ne bo. Očitno bo treba spreminjati prioritete.
    Kadrovska "podhranjenost" (katere jaz nisem opazil) je enako posledica financiranja.

    OdgovoriIzbriši
  3. Za prodajo knjig so zadolžene knjigarne, vprašajte njih, kaj si mislijo o tem, da bi jih prodajale knjižnice. Članarine tudi na nek način ohranjajo "spoštovanje" do ustanove knjižnice kot take, kar pomeni posredno tudi do knjige. Ukinitev članarin je enostavno povedano "politični populizem" tistih, ki trenutno vladajo. Glede na to, da sem zaposlen v knjižnici, lahko iz lastnih izkušenj povem, da nikoli ni nas vprašal kaj si mislimo o tem. Razlog je oblastniški napuh in predvsem popolno nepoznavanje našega posla. Kar pa zadeva komentar, da se nam ne ljubi ali pa "se ne znajdemo" pri iskanju novih virov zaslužka, sploh ni vredno komentirati, še ena salonska filozofinja ali filozof več. Odločno sem proti ukinitvi članarin, politične točke pa naj si naberejo s kvalitetnim delom, ne pa z navideznimi spremembami, ki prinašajo zgolj padec kvalitete knjižnice in zmanjšano zmožnost sledenju knjižnih novosti knjižnični instituciji. Skratka LP Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  4. To, da ni nihče knjižničarjev vprašal, je trenutno največji problem. Zato pa je potrebno vzpodbujati javno debato, odpirati še druge bloge, forume, ter čim prej organizirati sindikat.

    Ukinitev članarine je v vseh primerih prispevala k povečanemu članstvu. Povečano članstvo pomeni več obiska in to pomeni več pridobljenih sredstev.

    Kako naj bi ukinitev članarin prispevala k padcu kvalitete knjižnic mi ni jasno. Zmanjšana sredstva pa. Zdi se mi, da ne moremo tako preprosto zamenjevati ta dva pojma.

    Knjige pa se seveda prodajajo povsod, kjer jih ljudje želijo kupiti. Tudi v trgovskih centrih, kavarnah,...

    Glede novih virov zaslužka bi prosil kak primer. Lahko ga napišete v drugem prispevku, kjer pišem o tem. Sam ga namreč tega v slovenskih splošnih knjižnicah še nisem videl.

    V vsakem primeru pa knjižnice vedno delajo za uporabnike. Iz uporabnikovega stališča pa ne vidim popolnoma nobene negativne strani ukinitve članarin. Članarine ne ohranjajo nobenega spoštovanja, spoštovanje se mora zaslužiti na drugačen način.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ukinitev članarine je v vseh primerih prispevala k povečanemu članstvu. Povečano članstvo pomeni več obiska in to pomeni več pridobljenih sredstev.
    Takole ste zapisali. Popolnoma abotna trditev. Domnevam, da mislite na sredstva, pridobljena z zamudninami... Pozabite!!!! Imeli bomo kvečjemu v sorazmerju več članov, več neizterjanih dolgov, več stroškov z izterjavo in manj knjig na policah in morda res isto vsoto denarja kot jo imamo s pobranimi članarinami. Če bi imeli več prakse, potem bi vam bilo verjetno to jasno. Glede uporabnika bi vam pa dejal, da imate več kot očitno predstavo nekako v smislu "potrošnik je kralj", nekakšno konfuzijo med romantično zaljubljenostjo v uporabnika in liberalistično kapitalistično retorično navlako Mrkaićevskega tipa. Skratka, očitno prihaja še do enega brezzveznega eksperimenta zdolgočasene birokracije. Lp Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  6. Nisem mislil na zamudnine. Mislil sem na merjenje kakovosti glede na merila, ki so v veljavi, npr. na ministrstvu za kulturo:
    - dosežena dostopnost (število ur odprtosti na 1000 prebivalcev, odstotek članov glede na število prebivalcev),
    - doseženi obrat izposoje (razmerje med celotno zbirko in izposojenim gradivom).

    OdgovoriIzbriši
  7. Predlagam, da si vsi osvežimo 5 zakonov knjižničarstva, ki jih je prvi zapisal Ranganathan in jih najdete tu podrobno opisane: Five laws of library science. Peti se glasi: "Knjižnica je rastoči organizem" in to pomeni, da se kot taka prilagaja svojemu okolju in svojim uporabnikom.

    OdgovoriIzbriši
  8. Spoštovani!

    Brez zamere, bluzite.

    Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  9. Nobene zamere, hvala za sodelovanje v diskusiji.

    OdgovoriIzbriši
  10. Mojih pet centov.

    Izvorna novica o ukinitvi članarine se nahaja tukaj:

    Koalicijski sporazum za podpis 13-11-2008

    V členu, ki govori o ukinitvi članarine, pa je med drugim zapisano:

    Zaradi diskriminatorne obravnave članic in zaradi šibkosti slovenskega trga bomo v EU sprožili postopek za uveljavitev ničelne stopnje DDV na knjigo. Povečali bomo odkup domače izvirne literature za splošne in šolske knjižnice (vključili jih bomo v sistem COBISS), saj so v procesu globalizacije prav jeziki majhnih narodov ključni element nacionalne identitete. Z namenom lažjega dostopa do knjižničnega gradiva bomo ukinili članarine v vseh 57 osrednjih splošnih knjižnicah. Z uvedbo brezplačnega članstva v celotni mreži splošnih knjižnic se bo Slovenija približala standardom najbolj razvitih držav (npr. Finska) in omogočila, da bodo splošne knjižnice dejansko postale informacijska središča z neomejeno dostopnostjo knjižničnega gradiva in drugih informacij.


    To je tipičen politični sestavek, ki nima nikakršnih strokovnih osnov. Tu se je dobesedno potrebno spotakniti ob določene besedne zveze. Diskrimatorna obravnava članic? Verjetno so tu mišljene različne stopnje DDV, ki jih imajo evropske države. Pa si poglejmo nekaj primerov (po podatkih Evropske komisije): višji DDV imajo le Avstrija (10%), Slovaška (19%) in Danska (25%), ničelno stopnjo pa imajo Irska in Velika Britanija. Na švedskem so l.2002 znižali DDV za knjige iz 25% na 6%. Rezultat je bil ta, da se je znižanje davka poznalo pri ceni večine knjig, prodaja knjig se je na splošno povečala za štirinajst odstotkov, v knjigarnah celo za dvajset odstotkov. Vendar pa ne moremo stopnje DDV uporabljati kar tako, čez palec. Dr. Miha Kovač pravi npr.:"Danska ima na primer najvišji davek na knjigo v Evropi, ker pa se ta denar
    vrača nazaj h knjigi, tudi s podporo avtorjem, se založniki ne pritožujejo." Toliko o diskriminaciji in ničelni stopnji zaenkrat. Načeloma se strinjam z odkupom s strani države, saj tako v določenem smislu pridobita obe stranki - tako knjižnice, ki dobijo gradivo po nižji ceni kot je na trgu kot tudi založniki, ki imajo navkljub nizkim številom naklad zagotovljen njihov odkup (se pravi, da se jim naklade ne skladiščijo).

    Koalicijski sporazum omenja 2 cilja, ki jih bo ukinitev članarine prinesla:

    - lažji dostop do knjižničnega gradiva
    - približanje standardov najbolj razvitih držav

    Tu moram izraziti nestrinjanje. V Sloveniji nisem do sedaj zasledil niti ene resne raziskave, ki bi potrjevala, da je ukinitev članarine ENAKO lažjemu dostopu do knjižničnega gradiva. Problem pa je tudi sam termin "dostop". Uredba o osnovnih storitvah v 5.členu (Član) pravi,
    da nekatere osnovne storitve knjižnica omogoča le članom, in sicer tiste, ki povzročajo knjižnici dodatne stroške zaradi vodenja evidenc,
    izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih
    obveznosti vezanih na uporabo določenih vrst gradiva, izpolnjevanja obveznosti vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno. Knjižnica
    jim lahko zaračuna članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrije del dodatnih stroškov, vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe. Člani do osemnajstega leta starosti in brezposelne osebe so oproščeni članarin in vpisnin. V 6.členu (Brezplačne osnovne storitve) pa pravi, da knjižnica brezplačno omogoča dostop do knjižničnega gradiva, njegovo uporabo v prostorih knjižnice ter izposojo v čitalnice in na dom! Kar se pa tiče približevanja standardov, pa predlagam, da si preberete članek dr. Matjaž Žaucerja, ki je bil objavljen v Knjižnici, kjer opisuje študijo LIBECON za leto 2001 za splošne knjižnice.

    Med drugim piše:

    - Odstotek v splošne knjižnice vpisanega prebivalstva: Velika Britanija (56%), Finska (46%), Slovenija (24%, kar je povprečje zajetih
    evropskih držav)

    - prirast knjig in volumnov periodike na 1000 prebivalcev: Slovenija je 45% nad! evropskim povprečjem in celo pred Finsko

    - število izposojenih enot na prebivalca: z 11 izposojenimi enotami na prebivalca prekaša evropsko povprečje za 2,3krat!

    V zaključku piše, da je Slovenija po presoji kakovosti poslovanja splošnih knjižnic uvrščena na šesto do osmo mesto med evropskimi
    državami, vendar je cena tega uspeha ta, da dosegamo ta standard z dvakrat večjim relativnim vlaganjem v splošne knjižnice v primerjavi s
    staro petnajsterico evropskih držav. Ukinitev članarine ne bo doprineslo k nikakršnim približevanjem standardov, saj smo že sedaj (si upam trditi!) med razvitejšimi evropskimi državami na področju splošnih knjižnic.
    Ukinitev članarine je tako iz finančnega vidika le kaplja v morje, ki v priračun ne prinese skoraj nič denarnih sredstev, po drugi strani
    pa omogoča knjižnicam neka dodatna sredstva, s katerimi lahko ponujajo dodatno kvalitetno vsebino svojim uporabnikom. A kot sem že prej
    dejal - dokler mi ne dokažejo nasprotno.

    Še nekaj podatkov iz Splošnih knjižnic (Poročilo za leto 2006). Skupni prihodki splošnih knjižnic so v letu 2006 (preračunano v €) znašali 32,7 mio € s strani občin, 4,3 mio € s strani države in 3,3 mio € s strani lastnih virov. Tukaj je dokaj razvidno prikazano, da lastni viri knjižnic že sedaj dosegajo dobrih 10% vseh sredstev, kar je lep rezultat in obenem zmanjšuje rizik zanašanja na vsakoletni proračun
    posamezne občine. Vendar sem tudi mnenja, da se lahko višina teh sredstev poveča z ustreznim trženjem. Ukinjanje članarine iz tega vidika
    absolutno zavračam, saj količina nabranih sredstev za proračun ne pomeni veliko, pomeni pa lahko veliko za knjižnice (v tem trenutku!).

    Po drugi strani pa zavračam tezo gospoda Mohor Hudeja, ki pravi da bomo imeli več neizterjanih dolgov, več stroškov z izterjavo in manj
    knjig na policah. Relacije med neizerjavo dolgov in ukinitvijo članarine pravzaprav ni, kot tudi ni več stroškom z izterjavo. V idrijski
    splošni knjižnici so že nekaj let nazaj ukinili članarino in se seveda soočili z problemi manjka denarja, vendar so pač dvignili višino
    zamudnine (kar pomeni, da ne glede na to, kaj nam bo prihodnost prinesla, se bomo znali soočiti s problemi). Kar se pa tiče manj knjig na policah, pa naslednje. Če bi se vsaj malo spoznali na ekonomiko poslovanja v knjižnicah, bi vedeli, da je knjižnično gradivo na nacionalni ravni (preberite si Poročilo o splošnih knjižnicah) v letu 2006 znašalo približno 8 mio € stroškov, medtem ko so osebni dohodki zaposlenih znašali 22,5 mio € stroškov, kar pomeni da so stroški zaposlenih daleč največja postavka v knjižnicah tako v slovenskih kot evropskih. Eden izmed najučinkovitejših rešitev tu je seveda sprememba plačnega sistema oz. natančneje davka na plače.


    Toliko zaenkrat iz moje strani,
    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  11. Tilen, ti tudi pozabljaš na vidik uporabnika. Sam sem v knjižnici z veseljem dal članarino, vendar je bilo to zame vedno odveč. Iskanje denarja, plačevanje, računanje, opominjanje s strani knjižničarjev.
    Podobno, kot mi gre na živce plačevanje prispevka za državno RTV.
    V Uredbi piše, da knjižnica lahko zaračunava članarino LE za dodatne stroške, ki niso zajete v okviru financiranja javne službe.
    Ne strinjam se s tem, da količina nabranih sredstev pomeni veliko za knjižnice? Katere so te dodatne vsebine/storitve? V Uredbi piše, da je to vodenje evidenc. Zame to niso dodatni stroški.

    OdgovoriIzbriši
  12. Mitja, zdaleč od tega, da bi pozabljal vidik uporabnika. Knjižnica ni bila in nikoli ne bo sama sebi namen. Malo prebrskaj pa boš hitro ugotovil, da so članarine ekvivalentne (na pamet govorim) 4%-20% celotnega proračuna, ki ga ima knjižnica. Če smo čisto natančni kar se uredbe tiče. Citiram:

    "Nekatere osnovne storitve knjižnica omogoča le članom, in sicer tiste, ki povzročajo knjižnici dodatne stroške zaradi vodenja evidenc, izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti vezanih na uporabo določenih vrst gradiva, izpolnjevanja obveznosti vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno. Knjižnica jim lahko zaračuna članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrije del dodatnih stroškov, vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe. "

    Vodenje evidenc seveda ni edina storitev, ki se financira iz teh sredstev. Vemo pa tudi vsi, da se sredstva v praksi lahko pretapljajo iz enega področja v drugega (banalno povedano, če zmanjka sredstev za pripravo predstave, je pa višek sredstev za nabavo neknjižnega gradiva...). Se pravi, da lahko ta sredstva teoretično pomenijo nek manjko ne samo na področjih omenjenih v Uredbi, ampak tudi drugje.

    V javnih zavodih je pa tako - če se sredstva na kateremkoli področju iz kateregakoli razloga ukinejo, se ne vrnejo. Ko so sredstva ukinjena, so ukinjena - pot prepričevanja državnih organov, da knjižnica ne more vzdrževati kvalitetnih storitev ob omejenem proračunu je pa dolga, trnova in mnogokrat jalova.

    Sem zato, da članarine ostanejo. Razen na trenutke politično populističnih izjav ne vidim nobenega konkretnega razloga, da bi se ukinile. Navsezadnje - prihaja ta pobuda mogoče s strani uporabnikov? Ne. Kakorkoli obrnemo, so knjižnice v tem trenutku, ne glede na to kakšne vrste inštitucij so, podvržene trgu. Če mi storitve v neki knjižnici niso po godu, se bom pač vpisal drugam. Če mi višina članarine ne ustreza, bom šel drugam.

    Trdim, da so pomembnejše storitve in predvsem kvaliteta le teh, ki jih določena knjižnica ponuja. Za kvalitetne stvari se pa vedno plača (tam sploh ni vprašanja in razburjanja - če sem zadovoljen, bom tudi plačal). Sem imel že primere v praksi, ko se je neka oseba, katere finance verjetno niso presegale 500€ na mesec, brez problema odštela 20€ za vpisnino. Sem pa imel tudi nasprotne primere, ko se je vpisovala oseba, ki je imela (verjetno) prihodek nad 1000€, pritožbe za vsak cent.


    O članarini se naj izreče stroka in naknadno trg, ne pa (ponovno izpostavljam!) populizem politike, ki se fotografira ob odprtju knjižnice, potem pa ponikne.

    Lep pozdrav,

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  13. "pot prepričevanja državnih organov je pa dolga, trnova in mnogokrat jalova." Pa smo sigurni, da je povsod tako ali samo pri knjižničarstvu? Se mi zdi, da so npr. v javni upravi oz. zdravstvu oz. vojski zadeve boljše. Le zakaj?
    No, tudi politiki so uporabniki.
    In ne, če ti višina ne ustreza ne moreš it drugam kot tja, kjer je knjižnična mreža. Država ti zagotavlja kvalitetne storitve, ki jih žeplačuješ z davki. Zasebnih knjižnic pa (žal) še nimamo.

    OdgovoriIzbriši
  14. Povsod, kjer gre za javna sredstva. Da se ti zdi, je premalo - moraš ustrezno podkrepiti in mi pokazati da se motim.

    Vpišem se lahko v katerokoli knjižnico, ki je sofinancirana z javnimi sredstvi. Knjižnična mreža tukaj nima nobene veze. Knjižnica A in knjižnica B ponujata meni všečne storitve - edina razlika je ta, da je vpisnina v knjižnico A 10€, v knjižnico B pa 15€. Kam bom šel?

    Smešna je pač opazka, kaj vse da plačujemo z davki. (to je argument, ki se velikokrat pojavlja v "gostilniškem" pogovoru) Če znaš izračunati, mi povej, koliko 1 prebivalec Slovenija prispeva v državni proračun izključno za namene knjižnice.

    Država ti ne zagotavlja ničesar. Storitve ti lahko zagotavlja le ustrezen servis (knjižnica) ob strokovnem in sposobnem kadru.

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  15. Spoštovani g. Tilen Mandelj!

    Ob vsem spoštovanju do vaše dolge knjižničarske kariere in vsesplošnega poznavanja bibliotekarstva in kar še sodi zraven, bi vam rad omenil, da presneto razumem gospo iz Kamnika. Všeč mi je vaš iskreni entuziazem, predvsem pa vera v to, da bomo z odprtim dialogom na blogih pridonesli k čemu. Kar tako naprej. Omenili ste, da se ne strinjate z mojo tezo o neizterjanih dolgovih etc, etc. Tudi če ne.. Osebno poznam naše okolje, se pravi izven Ljubljane, in stojim za tem kar sem zapisal. Ne boste verjeli, če bi v našem okolju nekdo pričel delati z 18 leti, pa četudi tako zelo načitan kot ste vi, bi se vsi spraševali, kdo mu je "zrihtal" službo. Vidite, tega vii ne boste kar tako razumeli, nam pa je to čisto jasno. Tu je bistvena razllika med vašim bolj akademskim ozračjem in našo provincialnostjo. Pa lep pozdrav, še mnogo uspeha vnaprej vam želim, pravzaprav v to sploh ne dvomim.
    Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  16. Spoštovani Mohor Hudej!

    Gospo iz Kamnika razumem tudi sam kot tudi razumem način dela v knjižnicah in probleme s katerimi se knjižnice soočajo. Razumem da sta teorija in praksa včasih dve popolnoma različni entiteti. Kar se pa tiče "rihtanja službe". (moram opozoriti, da ne jemljem tega osebno, da se ne bo debata nadaljevala v tej smeri) Imel sem zastavljen dokaj sistematični pristop, nekaj pa je bilo seveda tudi sreče, da sem bil ob pravem času na pravem mestu. Namesto, da bi naredil fakulteto do svojega 22.leta, sem diplomiral, ko sem bil star 26 let. V vmesnem obdobju pa sem delal v knjižnicah (ne samo v obliki študentskega dela) in si pridobival izkušnje kot tudi nova poznanstva (t.i. social networking). Ukvarjal sem se predvsem z bibliometrijo, ki je dokaj ozko področje v okviru knjižničarstva a je zelo uporabno z vidika raziskovanja. Ta specializacija (če jo lahko tako poimenujem) mi je omogočila, da sem sedaj tam, kjer sem. Upam da ne bo zvenelo narcisoidno, ampak to bi lahko poimenovali delo z neko dodano tržno vrednostjo. V množici ljudi, ki iščejo zaposlitev tako lahko določene osebe izstopajo. Direktorji knjižnic pa morajo biti v današnjem času tudi menedžerji in prepoznati kader, ki ga potrebujejo. Še ena, kar se tiče "rihtanja službe". Na kratki in srednji rok lahko to seveda uspeva, na dolgi rok pa definitivno ne.

    Še za konec - tudi če je "naše" okolje bolj akademsko usmerjeno (kar je preveč posplošeno, saj kot poznam svojo generacijo, prihaja v 90% iz ne-Ljubljane), še ne pomeni, da je "vaše" provincialno.

    Pozitivne spremembe bi pa morale krožiti v obe smeri - iz obrobja v center in obratno!

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  17. Spoštovani gospod Tilen!

    "... kao pjesnik koji ne vjeruje u vlastite stihove..." Prevod in interpretacija, mislim, da nista potrebna. Sicer pa, lep pozdrav, vas ne bom več gnjavil, z dvomom je hudič.

    Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  18. Gospod Mohor Hudej!

    Upam da se boste še oglašali in da boste še naprej dvomili. Le tako se bomo lahko nenehno dokazovali in gradili na prihodnosti. Toda saj to veste tudi sami - dvomiti je lahko, delati v pravi smeri in prikazovati "pozitivno bilanco" pa malce težje :).

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  19. Hohor Mudej ga pa res pihne.

    OdgovoriIzbriši