MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA
ENOTA: KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA
PRESTAVITEV Z DNE 19.05.2010
NEKAJ STATISTIČNI PODATKOV IN KRATKA ZGODOVINA MKL:
Formalna združitev se je zgodila leta 2008 in sicer so se v Mestno knjižnico Ljubljana (MKL) združile: Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad in, ker se nahaja v istih prostorih kot Knjižnica Bežigrad, še Slovanska knjižnica, ki je specialna in ne splošna knjižnica.
Knjižnica Otona Župančiča je bila ustanovljena decembra 1981. leta z združitvijo Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice, ki so prej samostojno delovale na območju občine Ljubljana Center. Mestno knjižnico je kot javno ljudsko knjižnico leta 1911 ustanovilo Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj. Leta 1928 se je preimenovala v Šentjakobsko knjižnico in je bila na ozemlju Kraljevine Jugoslavije največja ljudska knjižnica. Pionirsko knjižnico je z imenom Mestna pionirska knjižnica leta 1948 ustanovilo Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani. Delovala je kot oddelek Šentjakobske knjižnice. Leta 1954 se je osamosvojila kot Pionirska knjižnica in se leta 1962 preselila na Komenskega 9. Delavska knjižnica je bila ustanovljena leta 1926 po sklepu Delavske zbornice in njenega Prosvetnega odseka, na lokaciji Gradišče 2, z namenom, da bo skrbela za kulturno udejstvovanje delavcev. Leta 1950 se je preselila v prostore na Prešernovi ulici (kasneje Tivolska ulica) in začela delovati kot javna ljudska knjižnica. Poplava septembra 2002 je zapečatila usodo delovanja enote Delavska knjižnica na tej lokaciji. Na začasni lokaciji na Kersnikovi 2 je nato delovala do januarja 2006.
ZDRUŽITEV KNJIŽNIC V MKL:
Mestna knjižnica Ljubljana je bila
ustanovljena 2. junija 2008 s
sklepom mestnega sveta MOL o ustanovitvi javnega zavoda MKL. Kot enoten javni zavod je tega dne združila dosedanje ljubljanske knjižnice: Knjižnico Bežigrad, Knjižnico Jožeta
Mazovca, Knjižnico Otona Župančiča, Knjižnico Prežihov
Voranc, Knjižnico Šiška in Slovansko knjižnico.
Z ustanovitvijo enotnega javnega zavoda je bil omogočen razvoj poenotenega poslovanja ljubljanskih splošnih knjižnic, zagotovljena izposoja v vseh knjižnicah z eno člansko izkaznico in ob enkratnem plačilu članarine, preglednejše in ekonomično poslovanje knjižnice, torej kvalitetnejše storitve in razvitejša knjižnična mreža v Ljubljani. Organizirana je skupna zbirka knjižničnega gradiva, viri informacij in storitve z namenom, da posameznikom in skupinam prebivalstva zagotovi še boljšo dostopnost do knjižničnega gradiva ter informacijskih virov.
MKL danes deluje na 31 izposojevališčih. Njihov Bibliobus pa na 44 postajališčih v 40 krajih.
Zaloga gradiva v MKL znaša okoli 1,500.000 izvodov, z letnim prirastom ca. 90.530. Število članov je okoli 87.000. Vsak dan pa jo obišče več kot 1800 uporabnikov. V letu 2009 so izvedli 3.652 prireditev. Zaposlenih je 224 delavcev, od tega 37 v KOŽu.
PRIDOBIVANJE IN OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA-MKL:
Oddelek za pridobivanje in obdelavo knjižničnega gradiva deluje centralno organizirano od lanske jesen. Ima 17 zaposlenih in 3 sklope dela:
- nabava in selekcija knjižničnega gradiva
- obdelava knjižničnega gradiva
Na leto razpolagajo s približno 1,400.000 € za nakup gradiva s čimer uspejo pridobiti od 200-220 enot na prebivalca na leto. (Standard določa 250 enot). Največ prispeva Mestna občina Ljubljana, ki je največja, pa tudi nekaj primestnih občin. Drugi največji financer je Ministrstvo za kulturo, ki doprinese 30% – 35% celotnega pokritja zneska na leto.
PREDSTAVITEV KOŽ:
Knjižnica Otona Župančiča se je iz treh knjižnic Delavske, Mestne in Pionirske združila v enovit zavod leta 1981. Leta 2006 so se nekdanje enote Delavska knjižnica, Mestna knjižnica in Pionirska knjižnica združile v enoto Knjižnica Otona Župančiča. Z ustanovitvijo MKL je knjižnica izgubila samostojni status in postala organizacijska enota.
-Centralna,
-Enota Poljane, ki s svojim gradivom oskrbuje dijake iz tamkajšnjih srednjih šol in deluje kot družinska knjižnica.
-Enota Nove Poljane; le-ta poseduje predvsem otroško literaturo. Fond pa so kasneje razširili še na kvalitetno leposlovje za odrasle in kvalitetno filmsko gradivo.
- Enota Kolodvor; Sicer ne izposoja knjižničnega gradiva, vendar nudi prost dostop do računalnikov in svetovnega spleta ter je namenjena predvsem dnevnim migrantom, turistom in tujcem.
RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI-KOŽ:
-v kleti sta:
Mediateka z gradivom s področja glasbe, filma, gledališča in plesa ter Stripoteka z bogato zbirko stripov.
Prostori so namenjeni poslušanju glasbe, gledanju filmov, obiskovanju prireditev in preživljanju prostega časa. Uporabnikom so na voljo javni računalniki v e-točki.
-v pritličju so:
leposlovno in jezikoslovno gradivo, časopisna čitalnica ter servisa Borza dela in Središče za mlade ter glavni izposojevalni pult.
- v prvem nadstropju so:
strokovno gradivo, študijska čitalnica, servisa Središče za samostojno učenje in Borza znanja,
računalniška učilnica, kjer potekajo organizirana izobraževanja, in šahovski kotiček.
Uporabnikom so na voljo javni računalniki v e-točki.
-v drugem nadstropju so:
gradivo za otroke in mladino, pravljična soba in igralni kotiček, kjer se izvajajo posebne dejavnosti za otroke, ter Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Uporabnikom so na voljo javni računalniki v e-točki.
-v tretjem nadstropju so:
večnamenska dvorana, razstavna galerija ter interni prostori Oddelka za nabavo in obdelavo gradiva in Razvojnega oddelka.
-v četrtem nadstropju so:
prostori uprave MKL in skupnih služb KOŽ
MLADINSKI ODDELEK KOŽ -POSTAVITEV GRADIVA:
Knjige so postavljene drugače, kot smo bibliotekarji navajeni, saj pri postavitvi uporabljajo piktograme. Delijo se na poučne knjige in leposlovne. In sicer za poučne po področjih:
0 splošno o vedah in znanju
1 modroslovne vede
2 verstva in mitologije
3 družboslovne vede
5 naravoslovne vede
6 tehnične vede
7 umetnost in prosti čas
8 jezik in literature
9 zemljepisne in zgodovinske vede
Leposlovna področja so postavljena s pomočjo piktogramov oz. slikovnih oznak;
po temah:
-igroknjige
-slikanice
-zgodbice
-zbirke pravljic
-stripi
-fantastika
-resničnost
-dramatika
-poezija
Posebej so izpostavljene slikanice, ki ležijo frontalno, v za ta namen izdelanih lesenih zabojih, tako da bralci že takoj vidijo njih naslovnice in ne hrbtišča. Nadaljnje so slikanice razporejene po abecedi avtorjev in tudi opremljene s podobami glede na tematiko. Za tak način so se odločili, ker naj bi bila stara postavitev po sistemu CPM (C=cicibani, P=pionirji, M=mladinci) neprimerna, saj ni nujno da sta si kronološka starost in bralno starostni princip sopadajoča. Tako lahko pride tu tudi do 5 letne razlike. Novi sistem takih ločnic ne postavlja, tako so uporabniki bolj sproščeni pri izberi gradiva in le-tega je tudi lažje najti. Ta sistem se mi zdi kar domiseln. Otroci so že po naravi večinoma veliki vizualisti, njihova domišljija ne pozna meja, pri pojmovanju abstraktnega sveta pa imajo težave. Tako jim sličice predstavljajo mnogo lažjo orientacijo, kot pa goli svet črk in števil. Za knjižničarje, ki smo že več kot 40 let vajeni starega sistema (CPM) je to gotovo kar velika sprememba. Če se bo splošno uveljavila bi lahko predstavlja dodatne težave pri uvrstitvi gradiva v določeno področje, saj je katalogizacija kar se tiče določitve podatkovnih polj precej subjektiven proces, zato menim da področji razdelitve gradiva poreko piktogramov ne bi smelo biti preveč. V KOŽ so se odločili za 9, kar je po mojem mnenju več kot dovolj.
Postavitev gradiva v ostalih oddelkih KOŽ: najprej čitalniško, nato monografije, sledijo serijske publikacije in na koncu še neknjižno gradivo.
SERVISI V KOŽ:
V KOŽu delujejo 3 servisi: Središče za samostojno učenje (SSU) Borza dela ter Borza znanja. Pri SSU gre za neke vrste posebno celico/boks z nameščenimi računalniki namenjenimi samostojnem učenju tujih jezikov ali pa računalniških programov. Borza znanja deluje pri nas od leta 1992. Ideja je prišla iz Chicago-a. Danes deluje že 10 borz po celotni Sloveniji. Borza ima preko 6000 članov. Kot dejavnosti, ki jih ponuja prevladujejo delavnice in razstave. Sodelujejo tudi z mediji; tako regionalno kot lokalno.
Pri glavnem izposojevalnim pultu v pritličju se nahaja bukvarna oz. antikvarna, kjer si obiskovalci lahko izberejo odpisano knjižnično gradivo, ki bi jih zanimalo in ga nato po bistveno nižjih cenah tudi kupijo.
Po mnenju mag. Jelke Gazdova, direktorice MKL, je združitev vsekakor dobrodošla. Meni, da naj bi vsaka občina imela zgolj eno splošno knjižnico. Prednost vidi v tem, da se člani vpišejo zgolj v eno knjižnico in s pridobitvijo članske izkaznice ob vpisu lahko dostopajo do gradiva vseh šestih enot. Problemi so se pokazali pri poenotenju lokalnih baz podatkov, saj so knjižnice uporabljale različne kode označevanja gradiva, ki bi se lahko podvajale. Potrebno je bilo poenotiti UDK šifrante in poenostavit bazo članov, tako da se zapisi v primeru, ko je bil posamezni član vpisan v več knjižnic, ki so se kasneje združile v MKL, niso podvajali. Profesor dr. Promož Južnič, izr. prof. je opozoril tudi na pomen prireditev v splošnih knjižnicah, katerega se študentje, po njegovem mnenju ne zavedamo povsem dobro. Izvedeli smo, da so prireditve same še kako pomembne, saj pripomorejo k večji “aktivaciji knjižničnega fonda”. Na primer, če obiskovalci poslušajo neko določeno potopisno predavanje si bodo kasneje morda zaželeli izposoditi in prebrati kakšno knjižno gradivo iz te tematike. Prireditve tako na nek način pripomorejo k večji bralni kulturi njih obiskovalcev, za kar si prizadevajo vse knjižnice.
Najbolj me je navdušil mladinski oddelek. Sama postavitev gradiva je tu res dobro zasnovana, s primerno pisanimi in velikimi oznakami gradiva tudi police ni so previsoke, tako da lahko mlajši otroci iz pred-bralnega in zgodnjega bralnega obdobja brez težav sežejo do gradiva, ki bi jih utegnilo zanimati. Na splošno imam o enoti KOŽ dober vtis, projekt združevanja knjižnic v MKL pa je hvalevreden podvig, ki si zasluži vse pohvale in občudovanje kolegov knjižničarjev.
Dnevno nas v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev.
Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni. 
Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič.
