Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.

NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)

Skromno

Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.

Kandidati

Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj

ZBDS – Sekcija za specialne knjižnice

Komaj smo dodobra absolvirali občne zbore (DBL in ZBDS), že so začeli nanovo izvoljeni organi sestavljati letne plane in se pripravljati na njihovo realizacijo. Na Biblioblogu bomo skušali zasledovati vsaj nekatera od teh dogajanj in vas tekoče obveščati o novostih. Danes nekaj o Sekciji za specialne knjižnice.

Predsednik Sekcije za specialne knjižnice Igor Zemljič (Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, tel: (01) 200-31-28, e-pošta: IgorZ@inz.si) je te dni razposlal specialnim knjižnicam apel za sodelovanje v sekciji (mimogrede, ste se že prijavili v katero od sekcij ZBDS?) in predložil program dela Sekcije za specialne knjižnice v letu 2010. Takole pravi:

Pošiljam vam osnutek letošnjega
načrta dela Sekcije in prosil bi vas za pripombe in komentarje.

Kot verjetno že veste, bomo tudi letos pripravili skupno znanstveno srečanje s Sekcijo za visokošolske knjižničarje. Tema letošnjega srečanja je prosti dostop do rezultatov znanstvenega dela in vzpostavitev repozitorijev, saj naše knjižnice pogosto ne sledijo svetovnemu trendu in prepogosto vzpostavljajo le lokalne digitalne zbirke. Če koga zanimajo podrobnosti ali dodatne informacije, mi naj piše na e-mail.

Hkrati sem prepričan, da ne bo nič manjšega zanimanja deležna naša tradicionalna ekskurzija. Čeprav smo pred kratkim dobili zanimivo vabilo kolegov iz Srbije naj obiščemo Beograd in tamkajšnje specialne (in cerkvene) knjižnice, predlagam, da izvedemo zastavljeni načrt in se gremo seznanit s parlamentarno knjižnico nekdanje prestolnice Dunaja, si ob tem ogledamo še novo mestno knjižnico (a ji po vseh teh letih še lahko to rečemo nova ?) in se nato čez Gradiščansko in Porabje (?) vrnemo v Slovenijo.

Ker bo od aprila letošnjega leta Ljubljana svetovna prestolnica knjige, bi se bilo verjetno zanimivo vključiti v kakšne spremljevalne aktivnost. Razpise za aktivno udeležbo smo žal zamudili, ker pa bo NUK v Narodni galeriji predstavljal svoje najlepše rokopise, smo po pogovoru z Manjo Ravbar iz MOL smo prišli do sklepa, da bi se lahko specialne knjižnice predstavile na razstavi v obnovljeni t.i. Trubarjevi hiši na Ribjem trgu. Specialne knjižnice bi tam lahko predstavile številne skrite in pogosto premalo poznane dragocenosti iz naših zbirk. Razstava bi naj sicer trajala le kak mesec, na njej pa bi vseeno lahko pokazali naše najlepše knjige iz časa pred letom 1800. Ob tem sem skrito sem računal na knjižnico Narodnega in Prirodoslovnega muzeja, Centralno pravosodno knjižnico, morebiti še kakšno knjigo iz našega inštituta ali Inštituta za zgodovino medicine. Vsekakor bom zelo vesel tudi kakršnih koli Vaših ponudb in predlogov za knjige, ki jih ne poznam.

Idej za delovanje je še kar nekaj, če bi želeli, bi si lahko oblikovali spletni forum za izmenjevanje informacij ali poseben blog, kjer bi vsak mesec predstavili kakšno knjižnico, a o tem raje več takrat, ko bom poznal vaš odziv in interesna področja

V upanju da se vam bo zdi pobuda o razstavi smiselna in da boste v programu za leto 2010 našli kaj zase Vas vse lepo pozdravlja
Igor Zemljič