Podpri BIBLIOBLOG!

Zbiramo donacije za delovanje v letu 2020.

Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 16 € na leto (zabec.net).
Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko):

Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno. Lani smo dobili donacijo 3 €!

Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.

Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

Mobilna informacijska poizvedba

Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).

MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe. Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo.

Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.

Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri uporabniškem vmesniku pomemben mobilni vnos in mobilni izhodni podatki, kjer je potrebno raziskati vse tipe vnosa v napravo (besedilni, glasovni, senzorični) in izhodne podatke v obliki povzemanja in predlaganjem ter razširjanjem poizvedbe. Pri izhodnih podatkih je izredno pomembna stran s prikazanimi rezultati, angl. search engine result page (SERP), ki jo je v okviru MIR raziskovalo že mnogo raziskovalcev. Mobilni SERP postajajo izredno vizualni in heterogeni - namesto standardnega ten-blue-link SERPa na namizju, se na majhnem zaslonu pojavljajo vertikalni podatki in »kartice«. Tradicionalni načini iskanja, ki prikazujejo SERP kot seznam homogenih elementov, ne pridejo v poštev za ocenjevanje splošne kakovosti mobilnih SERP.

Vir: JISC

Pri razumevanju MIR pa je potreben tudi kontekst iskanja, ki se pojavlja v prostorski, časovni, družbeni dimenziji in dimenziji strojne opreme. Glede na to, da naj bi jedro mobilne informacijske poizvedbe predstavljalo raziskovanje o tem, kako razviti sistem, ki bo zastopal osebne informacije na različnih kontekstnih nivojih in povezal te reprezentativne vrednosti z informacijskimi viri tako, da bodo uporabniki hitro in priročno prejeli relevantne rezultate so Tsai et al. (2010) pri MIR izpostavili dve kontekstni modaliteti: zavedanje konteksta (angl. context awareness) in prilagoditev vsebine (angl. content adaptation).

Zavedanje konteksta se nanaša na vhodne podatke v mobilno napravo, prilagoditev vsebine pa označuje izhodne podatke iz mobilne naprave k uporabniku, ki lahko vodijo tudi do povratnih vhodnih podatkov. Poleg tega, da se uporabnik z mobilno napravo nahaja v fizičnem okolju, se hkrati nahaja tudi v družbenem okolju (družbena omrežja), v katerega vstopa s svojimi podatki (Harvey & Pointon, 2017). Podatke ustvarja z različnimi senzorji ali jih vnaša ročno (besedilni vnos). Pri izhodnih podatkih je pomemben uporabniški vmesnik in programska ter strojna oprema in nenazadnje omrežni protokoli. Pri MIR namreč ne moremo govoriti brez omembe spleta. Prikaz rezultatov vpliva na uporabnikovo zadovoljitev informacijskih potreb in je pri MIR specifičen v smislu delčkov prikaza, t.i. angl. snippets, ki uporabniku pogosto nudijo relevantno informacijo brez potrebnosti klikanja. V okviru tega govorimo o dobri opustitvi, ko uporabnik najde relevantno informacijo že v snippets in nima potrebe po nadaljnjem raziskovanju in klikanju; ter o slabi opustitvi, ko uporabnik ne najde relevantne informacije in opusti poizvedbo oz. je poizvedba neuspešna. Nujnost klikanja, angl. click necessity je tako eden pomembnih pokazateljev uspešnosti MIR in vpliva na vrednotenje iskalnih sistemov.

Pomembna komponenta kot zadnja faza MIR je relevantnost. Relevantnost se ne meri le s stališča uporabnika, temveč tudi v okviru iskalnih sistemov. Bolj pogoste so raziskave o uporabniških vrednotenjih MIR, v okviru iskalnih sistemov na tem področju raziskujejo z metodami evalvacij na osnovi testnih zbirk. Na uporabniško vrednotenje prikazanih rezultatov poleg atraktivnosti SERP in nujnosti klikanja vpliva uporabnikovo ocenjevanje relevantnosti kot del informacijske pismenosti. Za identificiranje informacijske pismenosti sodobnih uporabnikov je potrebno najprej definirati informacijsko vedenje. Pomembna sestavina informacijskega vedenja je posameznikova ocena primernosti informacije, s katero je prišel v stik v skladu s svojimi potrebami. Primernost v tem smislu, da vključuje razumljivost, ustreznost, zanesljivost in uporabnost v skladu z nekaterimi potrebami oz. z zadovoljitvijo, delno zadovoljitvijo, osredotočenostjo, natančnostjo ali celo odklonitvijo potrebe.

Pri MIR je potrebno upoštevati vse vidike in specifike informacijske poizvedbe na mobilnih napravah, le tako bomo namreč lahko načrtovali atraktivne, enostavne in priročne in tudi zahtevnejše iskalne sisteme, ki bodo nudili zahtevnejše in specifične informacije in ki bodo glede na vse ovire pri uporabi pametnih telefonov v raziskovalne namene omogočali bolj uporabniško prijazen in priročen način izvajanja mobilnih iskalnih poizvedb v mobilnih okoliščinah. 


Viri:

Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I. (2017). Mobile information retrieval. Springer.

Tsai, F. S., Etoh, M., Xie, X., Lee, W. C., & Yang, Q. (2010). Guest editor's introduction: Introduction to mobile information retrieval. IEEE Intelligent Systems, 25(1), 11-15.

Harvey, M., & Pointon, M. (2017). Searching on the go: the effects of fragmented attention on mobile web search tasks. In Proceedings of the 40th International ACM SIGIR Conference on Research and Development in Information Retrieval (155-164). ACM.

LISMob - nov knjižničarski blog

Predstavljam vam blog, ki ga piše kolegica Ksenija Rivo:

LISMob: Mobile library and information science

Blog je namenjen slovenskim bibliotekarjem (in tudi ne-bibliotekarjem) s področja informacijske znanosti in mobilne tehnologije. Objave vsebujejo povezave na znanstvene in strokovne članke in so povzetki njenega raziskovalnega dela.

Ideja je zelo dobra, mobilni telefoni postajajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in se vključujejo tudi v akademsko okolje. Smiselnost raziskav na tem področju zato ni več vprašljiva.

Želim ji veliko uspeha in tudi vztrajnosti! Blog je dodan tudi v blogorolo v desnem meniju Bibliobloga, ki je bila pred kratkim posodobljena. Upam, da se bo še kateri slovenski knjižničar opogumil in začel pisati svoj blog.

Poznate še kakšen zanimiv blog slovenskih knjižničarjev?

Pravo v dobi velikega podatkovja : ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

Dne 31.8.2015 se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal kolokvij na temo velikega podatkovja v sodstvu. Uvodni nagovor je vodil izr. prof. dr. Matjaž Jager (direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), katerega glavna misel je bila, da veliko podatkovje prinaša bolj humano reševanje sodnih problemov. 

 doc. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo: Uvod v kolokvij in predstavitev raziskave »Pravo v dobi velikih podatkov« 

Veliko podatkovje ni nekaj novega. Evropska komisija je o njem podala mnenje, da smo priča novi industrijski revoluciji, za nove ideje in rešitve ali bolj natančno za napovedovanje prihodnjih dogodkov. Raziskovalni projekt »Pravo v dobi velikih podatkov« je v Sloveniji financiran s strani ARRS. G. Završnik je izpostavil pametna mesta, kjer državljani služijo kot senzorji, preko katerih se s pomočjo povezav na internet zbira podatke o njihovem vedenju. Podobno deluje tudi internet stvari, pri katerem je posamezna naprava (npr. hladilnik) povezana s spletom, preko katerega uporabnik dobi povratne informacije o možnih rešitvah. (npr. Zmanjkalo je masla, kupi ga!) Fascinantno je tudi dejstvo, da kar 70% vsega delovanja političnega sistema v ZDA opravljajo računalniki. Veliko podatkovje se uporablja na področjih kot so: nadzor javne porabe (npr. Supervizor), naročnine, ločitve, »off-line« trgovina, inteligentna video-analitika, povezana prodaja artiklov (ang. Guess), tarčni sistem (ang. Target), predvidevanje izbruhov pandemij, … 

Novosti, ki jih veliko podatkovje prinaša so predvsem v napovedih, ali ritmičnih napovedovanjih in ponovni rabi podatkov. Odpira se tudi veliko tem za debato glede lastništva podatkov, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in varnosti podatkov. 

Izzivi in tveganja nastopajo pri izgradnji algoritmov, diskriminaciji in družbenem sortiranju, nezaželeni asimetriji informacij. Ukvarjamo se z »algoritmično vojno« proti kriminaliteti, transparentnostjo odločanja ( računalnik proti sodnik) in prevzemanjem odgovornosti za odločitve (računalnik/sodnik/ matematiki, ki so sestavili algoritem), Tako v sodstvu prehajamo iz ex post facto v ex ante preventivne ukrepe. 

 doc. dr. Jure Leskovec, Univerza Stanford (ZDA): Zakaj se sodniki motijo? Uporaba pristopov velikega podatkovja v pravosodnem sistemu  

G. Leskovec je predstavil projekt izdelave programa, ki pomaga pri odločanju o napotitvi obsojenca v pripor. Sodniki namreč ocenjujejo verjetnost, da bo obtoženi storil novo kaznivo dejanje. Gre za napoved prihodnosti, saj tu sodnik ne odloča o krivdi, ampak o prihodnjem obnašanju obtoženca. Pri projektu so ustvarili 4 različne podatkovne baze različnih kazenskih primerov, pri čemer so izhajali iz kriminalne kartoteke obtoženca. Uporabljali so 40 v naprej določenih administrativnih karakteristik obsojencev, zato sodnikove napovedi niso nujno skladne z odločitvijo računalnika. Računalnik ima namreč dostop zgolj do neke podmnožice podatkov s katero razpolaga sodnik. Napovedati so želeli dogodke kot so: 1.) obtoženi ne bo prišel na sojenje, 2.) obtoženi bo storil novo kaznivo dejanje, 3.) obtoženi bo storil novo nasilno kaznivo dejanje, 4.) ali se lahko zgodi nekaj od zgoraj naštetega. Podatki zajemajo 362.713 primerov iz Kentucky-ja in 1.116.946 primerov iz zveznega podkazenskega sistema ZDA, ter veljajo za obdobje oktober 2008. 

Njihova metodologija je vsebovala veliko število obtožencev opisanih s karakteristikami, za katere vemo koliko in katere so izpustili ter katere ne. Bazo podatkov so razdelili na dva dela od katerih je bila prva polovica namenjena učenju, druga pa napovedi storitve ponovnega kaznivega dejanja. Napovedni sistem je vseboval odločitvena drevesa, v katerih se v listih nahajajo verjetnosti, da obtoženec ne bo storil kriminalnega dejanja med čakanjem na sojenje.



Težava tu nastopi, ker le za obsojenca, ki smo ga izpustili vemo, ali bo na prostosti v resnici storil kakšno kaznivo dejanje ali ne. Rešitev pa je v tem, da za priprte ljudi skušamo ocenit verjetnost storjenega prekrška v prihodnosti. Rezultati analize so pokazali, da sodniške odločitve prinesejo k 17% kriminalu, odločitve računalnika pa ta odstotek znižajo na 10%. 

V drugem primeru so namesto, da bi napovedovali, kaj bo naredil obtoženec, zgradili model, ki posnema sodnika. Model bi premagal sodnika le v primeru, če le-ta napačno uporablja subjektivne karakteristike. Rezultati so pokazali, da računalniški model sodnika človeškega sodnika premaga za 35%. 

Ideja je, da gre pri dotičnem projektu za novo orodje, ki pripomore k razumevanju različnih področji, kjer ljudje sprejemajo odločitve. Moč algoritmov se kaže predvsem v tem, da pomagajo razumeti ali so človeške odločitve napačne in hkrati skušajo pomagati pri pravilnih odločitvah.

(op.a. Posnetek predavanja lahko poslušate na: http://podatkovje.blogspot.com/2015/08/posnetek-predavanja-jureta-leskovca-na.html )  

dr. Matej Kovačič, Institut Jožef Stefan: Zakonodajni monitor 

Zakonodajni monitor je projekt Inštituta Jože Štefan. Njihova ideja je bila, kako nestrukturirane podatke povezati v nek celoten sistem. Zajema podatke od  kako se je pojavila potreba po novem zakonu, odzivih in spremembah v parlamentu, do kako se je zakonodaja spreminjala ter kako se je v praksi uporabljala. Stran je trenutno še v testni rabi, zajema pa sklope: zakonodajna sled, pregled poslancev in lobistični stiki. V prihodnje želijo vsak zakon razbiti na posamezne odstavke in omogočiti vpogled kako so se posamezni členi spreminjali skozi čas ter kakšni so bili vplivi med sprejemanjem posameznih členov zakonov na dotični zakon. Zaradi nestrukturiranosti podatkov so primorani uporabljati metode umetne inteligence. V prihodnost želijo vključiti tudi statistike kriminalitete in iskalnik po sodnih odločitvah.
Predavanja so se  zaključila z okroglo mizo.

Iz bibliotekarskega stališča  pa so zanimiva predvsem glede tega, ker odpirajo številna nova vprašanja na temo obdelave velikega podatkovja, njihovega lastništva, tako varstva, kakor varnosti podatkov in pojmovanja napovedi dogodkov s pomočjo ustreznih matematičnih algoritmov.

Ko računalnik obmolkne ...

Dan sistemske in omrežne varnosti

ali

kako digitalnega jagenjčka na internetnem pašniku obvarovati pred cyber-Hannibalom

V torek 9.11.2010 je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, v okviru dne sistemske in omrežne varnosti, potekalo predavanje o računalniški varnosti.

Na dogodku se je zbralo nekaj več kot 220 udeležencem, katerim so predavatelji predstavili nekatere napade, ki na nas prežijo v sodobnih računalniških omrežjih. (Preko interneta nas je v živo spremljalo še okoli 50 uporabnikov.)

Za našo stroko so zanimiva predvsem predavanja, ki se tičijo zaščite pred napadi napadalcev.
Tako smo lahko v uvodu izvedeli, da informacijska varnost temelji na treh stebrih, ki so: zaupnost, neokrjenost in razpoložljivost. Škoda, ki jo povzročijo napadi na našo napravo, se lahko zgodi zelo preprosto, če npr. napadalec preslika svoj strojni naslov v logični naslov žrtve, žrtev pa za to ne ve. Še huje, če napadalcu uspe prepričati žrtev, da je napadalec sam privzeti prehod žrtve. V tem primeru se ves promet v internetu odvija preko napadalčevega računalnika.

Osnovna obramba temelji na tem, da vedno skrbimo za ustrezno izobraževanje uporabnikov in po potrebi tudi našega osebja, pazimo na certifikate, na ključavnice in barve v naslovni vrstici,...
Pri brezčičnih omrežjih z malo sreče in znanja lahko naše delovanje posluša kdorkoli. Prisluškovanje samo pa težko zaznamo. Standard IEEE 802.11 na primer je zelo podoben Ethernetu. (t.i. standardu IEEE 802.3) Doseg omrežji 802.11 v povprečju znaša nekaj 10 metrov, rekord pri dometu znaša nekaj nad 200 km.

Brezžična omrežja na npr. letališčih, v hotelih, kampih ipd. so lahko zelo nevarna saj je povezava ponavadi nezaščitena. Med nevarnostmi najbolj izstopa možnost, da nepoklicani prestrežejo nešifrirani omrežni promet in si lahko tako ogledajo tudi elektronsko pošto, priponke in druge vsebine, ki seveda niso javne. Ko se prijavi v javno dostopno brezžično omrežje, je uporabnik sicer obveščen, ali je omrežje šifrirano in na kakšen način. Temu obvestilu pa ne smemo brezpogojno zaupati. Priporočljivo je, da zaupne podatke šifriramo sami oziroma se prepričamo, ali je povezava s spletnim strežnikom vzpostavljena v varnem (https) načinu. Če pri uporabi javnih brezžičnih omrežij povezava ni varna, ne pošiljajte zaupnih podatkov.

Za zmanjšanje možnosti zlorabe se priporoča:

• redno posodoblje antivirusnih programov,
• “sandbox” orodja,
• virtualizacija,
• noscript vtičnik za firefox,
• zagon kritičnih programov s pravicami ne-administratorkega uporabnika in
• spremljanje varnostnih obvestil.

Za knjižničarje je pomembno da se zavedamo vseh nevarnosti, ki v spletnem okolju prežijo na nas, se čimbolj izobražujemo v tej smeri in tudi ustrezno osveščamo svoje oporabnike glede varnosti na spletu.

Več o samem dogodku si lahko preberete na spletni strani Laboratorija za računalniško komunikacijo.
Ogledate pa si lahko tudi fotografije , prosojnice in videoposnetek dogodka.

Wikipedia objavila pogosta vprašanja in odgovore za knjižničarje

Na zelo zanimivem blogu Resource Shelf so objavili zanimivo novico:

Karkoli si že mislite o Wikipedii, sedaj ponujajo pogosta vprašanja in odgovore za knjžničarje in ostale informacijske strokovnjake. 

Vir, ki ga je vsekakor vredno poznati in ga predebatirati s kolegi, se lahko uporablja v predstavitvah (morda kot povezava ali na letakih), ali pa samo za podporo ali nestrinjanje z Wikipedijo. Lahko prispevate spremembe ali popravke, za katere verjamete da so pomembni. Morda pa jo boste celo uporabiti kot predlogo za dokumente vaše knjižnice.

Obiščite Wikipedia FAQ for Librarians

Nekaj vprašanj in odgovorov:

+ kdo je lastnik Wikipedije?

+ kako pogoste so napake na Wikipediji?

+ ali bodo uporabniki knjižnice lahko na Wikipediji našli vsebine, ki so lahko za njih neprimerne?

+ kaj naj priporočim tistim, ki me sprašujejo ali je Wikipedija primeren vir za študente in raziskovalce?

+ zakaj včasih piše, da je Wikipedija zaprta ali da noče pomagati?

+ Ali mi lahko pokažete tudi druga menja o Wikipediji, tako pohvale kot kritike?

Na voljo je še veliko več vsebine.

Vir: Wikipedia/Wikimedia

ALA Connect

Ameriška knjižničarska organizacija je postavila novo spletno stran ALA Connect.

Gre za novo storitev, ki prinaša virtualni prostor za sodelovanje, kjer se lahko člani (in tudi ne-člani) vključijo v delo združenja in hkrati tudi dobijo dodatne ugodnosti profesionalnega mreženja. V prvi fazi projekta so se osredotočili na orodja, ki omogočajo skupno delo v centraliziranem okolju.

Za uporabo ALA Connect sploh ni potrebno da si član ALA. Jaz sem se prijavil samo za to, da ugotovim kakšna je uporabniška izkušnja. Moral sem vpisati uporabniško ime, ki vključuje moje pravo ime (in je tako drugačen od drugih uporabniških imen, ki jih uporabljan na internetu), tako da me lahko najdete kot:
Mitja Iskric (non-member)
Kot ne-član sem omejen. Ampak lahko vseeno ugotovim ime in priimek čisto vsakega člana ALA, s čim se ukvarjajo in koliko se ukvarjajo z ALA. Je malo komplicirano ampak sem kar presenečen, da lahko to vse vidim. Vidim lahko tudi fotografije teh ljudi.

Spletna stran ALA Connect je vnaprej izpolnjena z delovnim okoljem za vsako formalno, aktivno skupino. Vključuje:
• 1,050 komisij
• 11 divizij
• 3 dogodke (letni, zimski, konferenca AASL)
• 17 okroglih miz
• 46 sekcij

Član se vpiše z uporabo starega uporabniškega imena in gesla, se vsi podatki o članstvu v komisijah, divizijah in ostalo sinhronizirajo in prikažejo v profilu. Dostop do delovnih mest v teh formalnih skupin je možen iz vsake strani, kar omogoča hitro in enostavno sodelovanje in prispevanje k diskusiji in delu skupine.
Omogočena so naslednja orodja:
• prispevki (podobni prispevkom na blogu)
• dokumenti (podobno kot wiki ali Google Docs)
• skupinski koledar (za srečanja, končne roke)
• ankete (za več vprašanj na enkrat, ali za posamezno vprašanje)
• pogovor (chat z možnostjo shranjevanja)
• forum

Prva stran vsake skupine avtomatično prikaže zadnjo vsebino, prihajajoče dogodke, in pet najbolj popularnih vsebin te skupine. Člani skupine lahko objavlja nove vsebine z vsemi orodji. Lahko tudi komentira objave drugih. Možno je tudi brskanje po starih vsebinah ali iskanje le po določeni skupini.

Neformalne skupine
Poleg formalnih delovnih skupin, lahko člani ustvarijo tudi svojo skupino. ALA vzpodbuja svoje člane, da ustvarjajo svoje skupnosti, ki presegajo geografske omejitve in tradicionalne okvire knjižnic.

Profili članov
Vsak član lahko ustvari osnovni profil, ki prikazuje njegovo profesionalno zgodovino. Osnovni profil je na voljo celotni javnosti.

Ustvarjanje omrežij
Člani lahko iščejo druge člane in jih lahko tudi dodajo v svojo "mrežo" kot prijatelje, sodelavce. To ni "facebook za knjižničarje" ampak le osnova za kreiranje omrežij, ki lahko zajemajo tudi prijatelje.

Nove storitve pa so:
1. Člani lahko vidijo vse njihove delovne skupina na enem mestu.
2. Člani lahko iščejo druge člane in jih dodajajo v svoje "mreže".
3. Uporabniki lahko vidijo celoten seznam članov vseh komisij, divizij, skupin, okroglih miz in sekcij.
4. Člani lahko združijo vse svoje delo v ALA na eni lokaciji.
5. Člani lahko delajo skupaj na spletu na enem dokumentu tudi ko je v obliki osnutka in ga javno objavijo, ko je končan.
6. Člani lahko prenesejo koledar bodočih dogodkov, ki so jim blizu.
7. Uporabniki lahko sledijo vsebinam določene skupine preko e-pošte ali RSS.
8. Člani lahko kreirajo svoje skupnosti neodvisno in brez pomoči zaposlenih v ALA.
9. Uporabniki lahko brskajo po formalnih skupinah ali pa skupinah, ki so jih ustvarili člani po ključnih besedah ali po nadrejenih skupinah.

Gre torej za izjemno spletno mesto, ki je lahko v ponos ameriškemu združenju. Tudi člani Biblioteam-a se bomo potrudili, da bomo slovenskim knjižničarjem kmalu ponudili podobno storitev.

IT oddelek ALA je pripravil tudi posebno stran o ustvarjanju ALA Connect. Na voljo je še vedno tudi ALA Wikis, kjer lahko vsak član ALA ustvarja svoje vsebine.

LibWorld Slovenia

Čeprav je Biblioblog največji, najbolj ažuren, najbolj popularen… naj, naj, naj… knjižnični blog v Sloveniji (ali vsaj upamo na to), vsekakor ni edini! Na nemškem portalu Infobib je objavljen prikaz stanja slovenske knjižničarske blogosfere, s posebnim poudarkom na Biblioblogu. Članek je povzet po slovenski verziji, ki smo jo že objavili. Vsi zainteresirani ste povabljeni, da ga preberete (članek je v angleščini):

LibWorld- Slovenia

Elektronski bralnik Bookeen Cybook Gen3

Že več kot eno letom uporabljam svoj prvi namenski elektronski bralnik. Gre za Bookeen-ov Cybook Gen3. Z njim sem, kot bralec (na leto preberem več kot 20 romanov) zelo zadovoljen.

E-ink
Uporablja tehnologijo e-ink (e-črnilo). To pomeni, da je zaslon zelo podoben papirju. Spreminja namreč lastno strukturo in reflektira vso svetlobo. Je črnobel, zelo velik (za elektronsko napravo) in ima neverjeten kontrast tako da se za razliko od običajnega LCD zaslona lažje bere na direktni sončni svetlobi. Primerljiv je z tiskom na časopisni papir.

Naprava
Ker pa gre za elektronsko napravo, ponuja tudi mnogo več. Spreminjamo lahko velikost in vrsto (font) črk, iščemo besede v slovarjih in s seboj nosimo ogromno število knjig, vse dosegljive na dotik gumba. Navigacija je povsem enostavna in intuitivna. Bralnik je zelo tanek in lahek. V črnem ovitku izgleda kot običajni planer.

Povezovanje in vsebina
Pri povezovanju z računalnikom ni problemov. Datoteke se iz računalnika prenaša zelo enostavno, saj se Cybook obnaša kot navaden USB ključek. lahko pa si pomagamo tudi s posebnim programom za urejanje zbirke na računalniku.
Zagon bralnika je dovolj hiter (20 sek). Baterija zdrži par tednov! Sam uporabljam več različnih vrst pisave (fontov), ki jih enostavno prekopiram iz računalnika. Izbiranje knjig in listanje je enostavno in hitro. Zadnja verzija bralnika ima vse menuje v slovenščini in na njem delujejo tudi vsi šumniki. Knjige se lahko kupi 24ur na dan v več knjigarnah, ki podpirajo format .mobi. Bere pa tudi različne druge formate (pdf in html). Predvaja celo mp3 datoteke.

Drugi bralniki
Trenutno je zelo popularen Kindle, ki uporablja popolnoma enak zaslon, le da ima tudi polno tipkovnico in brezžično 3G povezavo. Kindle je dostopen samo v ZDA, prav tako tudi SONYjev bralnik, ki v zadnji verziji ponuja tudi osvetlitev in zaslon na dotik. Na slovenskem trgu so dosegljivi Cybook Gen3 (priporočam!), iRex iLiad, Kolibri v3 in BeBook.

Vsi bralniki imajo velik potencial. Seveda imajo svoje značilne prednosti in slabosti. Naj na kratko predstavim tiste, ki sem jih opazil sam:

Slabosti

• Pomanjkanje slovenskih vsebin. Dostopni so samo starejši slovenski klasiki.
  
• Krhkost. Naprava se lahko zlomi in uniči. (Moj Cybook je trenutno na popravilu v Franciji in popravilo počenega zaslona stane 135€. Iz lastnih izkušenj tako vem, da očitno ni namenjen naslanjanju in ležanju na njem.)
  
• Omejenost formatov. Gre za različne vrste zaščite, ki jih ne podpirajo vsi bralniki. Podpora standardiziranemu formatu epub za e-knjige je sicer že v pripravi pri vseh proizvajalcih. DRM ali digitalno upravljanje pravic je problem, ki se ga založniki, knjigarnarji ter izdelovalci bralnikov na žalost lotevajo vsak na svoj način. Vendar en bralnik lahko podpira več formatov. No seveda je vse "dostopno", tudi Harry Potter.

Prednosti

• Prilagodljivost. Velikost in tip (font) črk lahko spreminjamo poljubno. Individualnost in osebno prilagajanje sta zelo pomembni lastnosti.
  
• Dostopnost. Vse kar je objavljeno v elektronski obliki je dostopno takoj. Elektronske knjigarne so odprte 24ur na dan. In to po celem svetu. Nekateri bralniki podpirajo brezžično dostopanje do vsebin.
• Mobilnost. Lahko beremo karkoli kadarkoli in kjerkoli. Bralnik lahko enostavno spravimo tudi v malo večji žep.
• Raznolikost vsebin. Vse v enem. Izbira je ogromna. Beremo lahko časopise, revije, internetne strani, RSS novice, forume, knjige, prosto dostopne vsebine ali novosti svetovnih založb. Vse na istem mestu. Na istem bralniku. Večina jih prikazuje tudi slike in predvaja avdio knjige ali glasbo.
• Cena. E-knjige so 10 - 30% cenejše od papirnatih izdaj.
  
• Uporabnost. Uporabljamo lahko dodatne funkcije, kot so iskanje, slovar in zaznamki, ki jih lahko izvažamo. Zelo zanimiva izkušnja pa je tudi sama teža bralnika, obračanje strani z pritiskom na gumb. Moram omeniti tudi enostavnost odlaganja bralnika med branjem (se ne zapre kot knjiga).
  
• Kapaciteta. S sabo lahko nosimo več knjig. kot jih lahko sploh spravim na police. Več izbire je vedno prednost, primerljivo s številom TV kanalov. Pri večji izbiri lažje izberemo pravega. Na počitnice lahko vzamemo več knjig, kot jih spravimo v kovček. Več ni nujno bolje, je pa vseeno bolje, da je na voljo več.
• Zamenljivost. Vsebine lahko beremo tudi na računalniku in npr. dlančniku ali telefonu.
• Trajnost. Vsebine ni mogoče izgubiti ali uničiti, saj so kopije vedno dostopne. (Razen problemov z DRM, vendar to je druga tema).

Cena bralnika, velikost zaslona (več je bolje, vendar večje ne gre v žep in je bolj nerodno za uporabo) in npr. bolj čustvene zadeve, kot naprimer vonj po papriju, so tukaj izpuščene, saj jih ne morem definirati kot dobre ali slabe. Ni prav nobene primerjave. Gre seveda za "tehnologijo" tako da se lahko pojavijo težave tudi s tem. V tem v zvezi malo za hec Youtube predstavitev "novosti".

Mrtvorojen marketinški trik?
Potrebno se je zavedati, da bralniki z e-ink zasloni prinašajo popolnoma novo dimenzijo e-knjig in jih postopoma spet prinašajo v ospredje. E-knjige so stare že 10 let. Prvi razvoj so doživljale na dlančnikih s premajhnim, bleščečim LCD zaslonom. Pravo uporabo pa po mojem mnenju lahko doživijo šele z novimi bralniki, ki imajo zaslon enak papirju. Razvoj teh je bil dolgotrajen, vendar so potencial videle tudi večja podjetja kot so Sony in Amazon.
Ali bodo e-bralniki nadomestili prave knjige? Kot aktivni uporabnik elektronskega bralnika lahko potrdim, da gre za evolucijo, primerljivo s prehodom iz glinastih ploščic na papirus. Vabim vas, da si preberete in tudi sodelujete v aktualni vroči debati o bralnikih in e-knjigi.

Potrebno je preizkusiti!
Bralnik po mojih izkušnjah ni neuporabna, predraga igračka. Je zelo uporaben za namen, za katerega je narejen. In to je branje "poljudne" literature (romanov). Od kar imam bralnik preberem več takšnih knjig, vendar papirnatih skorajda ne berem več.

Dodatno branje: Mobileread

Ste bralnike že preizkusili tudi vi? Prispevajte vaše mnenje glede uporabe bralnikov tudi na Biblioblogu.

Anketa "Elektronski bralnik (Bookeen, Kindle,...)"

Pretekli teden smo vas spraševali, kakšen je vaš odnos do elektronskih bralnikov. Naprave so že kar nekaj časa na trgu, prihajajo nove in tudi v novicah se vedno bolj pojavljajo.

kaj je to?! 0 (0%)
ne bo nikoli nadomestil klasične knjige 5 (45%)
je neuporaben in predrag 1 (9%)
bom kupil 2 (18%)
imam 3 (27%)

Zanimivo je, da ni nobenega, ki še ni slišal zanje. Kar trije vprašani imajo svoj bralnik. Med njimi sem tudi sam.
Največ odgovorov (pričakovanih) je glede neuspešne prihodnosti. Sam verjamem, da so ti odgovori preveč obširni. Vsekakor pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da lahko brez težav nadomestijo vso "paperback" literaturo in tudi vsaj osnovno strokovno literaturo.

Second Life in knjižnice

Čeprav imam račun v SecondLife-u odprt že kako leto, sem se šele lanskega decembra resno lotil raziskovanja tega virtualnega sveta. V bistvu je na moč podoben novejšim igram, kjer hodiš naokrog in loviš sovražnike ali pa vesoljce. Vendar se tu vse podobnosti končajo.

Najprej, Second Life nima vnaprej določene naloge oz. smisla, kaj v njem početi. Tako, kot v resničnem življenju, se mora vsak odločiti, kaj bo počel v tem virtualnem svetu. Nekateri raziskujejo tropske otoke, drugi se večinoma pogovarjajo med seboj, tretji kaj gradijo... V Second Life lahko namreč gradiš stvari.

Tako mi je prišlo na misel, da bi ga lahko uporabili za izgradnjo modela novogradnje knjižnice. Lahko pa tudi za vizualizacijo prenove prostorov knjižnice ali pa postavitve polic, skladišč in ostale opreme po prostorih.

Prednost tega je v tem, da se skozi model lahko sprehodiš kot v resničnem življenju s pomočjo svojega avatarja (zamisli si lutko, ki jo vodiš skozi ta prostor in ji kamera sledi). Tu ne gre samo za zunanji izgled prostorov, zgraditi je možno tudi notranjost, jo opremiti, simulirati osvetljenost prostorov ob različnih urah dneva in simulirati uporabnost prostorov glede na število oseb v prostoru! Model je na voljo za ogled gostom, investitorjem, bodočim uporabnikom - vsi pa lahko prispevajo svoja mnenja in kritike preko spleta. Sam vidim največjo prednost ravno v stopnji interaktivnosti takega modela, saj se je možno skozenj sprehoditi in si ga ogledati tudi skozi oči avatarja, v prvi osebi.

Trenutno raziskujem, ali je že kdo uporabil Second Life v ta namen. Obstaja kar nekaj knjižnic, ki so v virtualni svet prenesle del svoje storitve, vendar opažam predvsem galerije, informacijske panoje in konferenčne dvorane (v Second Life je možno izvesti konferenco s projektorjem in diapozitivi ali videom).

Predvidevam, da bi za izpeljavo takega projekta knjižnica potrebovala nekoga, ki je vešč 3D oblikovanja in gradnje v Second Life, in arhitekta oz. notranjega oblikovalca. Nekaj denarja bi šlo tudi za zakup ozemlja v Second Life, kjer bi se tak model postavil. Second Life ima namreč pravo ekonomijo, in prodaja virtualnega ozemlja, storitev in virtualnih predmetov je direktno prevedljiva v pravi denar. Nekateri ljudje živijo s sredstvi, prisluženimi na ta način.

Torej, tu je ideja. Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?

VABILO NA STROKOVNO SREČANJE

Vljudno vabimo na zanimiva predavanja/predstavitve, kjer si bodo podale roko preteklost, prihodnost in "kruta" vsakdanjost.

KDO IN O ČEM
1. Dr. Mihael Glavan: Pogovor s Trubarjem
2. Sebastjan Mislej, Davor Orlič, Mitja Jermol (IJS): Videolectures.NET – portal z znanstvenimi in akademskimi vsebinami
3. Mag. Sabina Fras Popović: Predstavitev Sindikata zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti

S svojo prisotnostjo nas boste počastili in dali dogodku veljavo. Vstop prost.
KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Einspielerjeva 1, Ljubljana
10. 12. 2008 ob 10:00

Europeana

Europeana

Pa kaj res ne znamo ničesar napraviti, da bi delalo, kot mora? Spremljamo naprej...

BibSiSt Online - ne deluje!

BibSiSt Online je interaktivni vmesnik za zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic.

Super zadeva, dobra ideja! Urejanje in oddajanje statističnih poročil preko spletnega vmesnika. Dobra in aktualna statistika je super osnova za raziskovanje. Potem pa me preseneti naslednje opozorilo:

Obveščamo vas, da se bodo statistične meritve o delu knjižnic v letu 2007 nadaljevale dne 7. aprila 2008. Zaradi nepredvidenih tehničnih težav, zaradi katerih izpolnjevanje vprašalnikov ni bilo mogoče, bomo rok za izpolnjevanje podaljšali za 14 dni.
Vprašalnik boste znova lahko izpolnjevali v času med 7. in 18. aprilom 2008.

Sistem sploh ne deluje! Pomen časovne omejitve statističnih raziskav je ogromen. Vsaka zamuda pomeni katastrofo pri načrtovanju ali izvedbi projektov.
Vendar moram opozoriti tudi na dvomljivo in nedokončano izvedbo:

Vprašalnik natisnite in ga opremite z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe...

Če je sistem interaktivni potem to po mojem mnenju izključuje papirologijo.
Informacijska tehnologija mora biti orodje za lažje opravljanje dela. Zakaj teh podatkov ne moremo pridobiti neposredno iz COBISSa? Navodila celo vključujejo iskalne parametre, ki se jih uporablja v COBISSu. Denar se torej zapravlja za vzporedne sisteme, ki obdelujejo iste podatke.
Pravtako bi se bilo treba vprašati, ali so vprašanja dovolj aktualna. Pogrešam namreč vprašanja o uporabi inf. tehnologije v knjižnicah.

Prenova sistema arhiviranja v Kiberpipi

Kiberpipa išče ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri prenovi sistema arhiviranja (celoten opis si preberite spodaj). Delo sicer ni plačano, je pa zanimivo in zelo povezano z našo stroko in kot tako nudi vrsto praktičnih izkusenj.

Kiberpipa je multimedijski center in se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi s področja informatike in multimedije. Rdeča nit naših vsebin pa je prost dostop in prosta raba informacij. Posledično so vse naše vsebine prosto dostopne in uporabljamo le odprtokodno programsko opremo.

Del kiberpipe sta tudi video laboratorij in muzej računalništva. Pri teh dveh bi potrebovali pomoč ljudi, ki jih zanima delo na arhivih, katalogih in podobnem. V okviru video laboratorija so do sedaj posneli že približno 400 posnetkov, od tega 180 na Open Office konferencah v Kopru (2005), Lyonu(2006) in Barceloni(2007), večino ostalega pa so lastne vsebine. Ker velikost arhiva začenja presegati sedanjo infrastrukturo, so se odločili prenoviti sistem arhiviranja, a zaradi pomanjkanja znanja iščejo pomoč. Drugo polje pa je muzejski arhiv, ki vsebuje celotne kolekcije revij kot je Znanost in tehnika, Moj mikro, Svet kompjutera, nekaj pa je tudi stare računalniške literature. Vsi muzejski eksponati bi zaradi hitrega napredka v računalništvu romali na odpad, trudijo pa se, da bi vsaj nekatere ohranili.

Kiberpipa temelji na prostovoljnem delu. Kot plačilo lahko ponudijo le moralno zadoščenje, goro izkušenj in možnost brezplačnega dostopa do določene infrastrukture (draga informacijska ali multimedijska oprema) - ter posledično še več izkušenj.

V kolikor Vas takšno delo zanima, bi bili z naše strani zelo veseli, če stopijo v kontakt s Klemnom Robnikom.

Prilagam še povezave na kiberpipo in določene projekte:
- www.kiberpipa.org
- video.kiberpipa.org
- muzej.kiberpipa.org

P.S. kiberpipin moto - all our code are belong to you je besedna igra na zelo slab prevod besedila neke japonske igre - "all your base are belong to us" je dotični spletni fenomen

Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0

Šele zdaj sem opazil:
V počastitev dneva Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo 2.4. 2008, organiziramo strokovno posvetovanje na temo Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0. Udeležba na posvetovanju je samo s povabilom.
Program (PDF, 93,6 KB) je objavljen na spletni strani NUK.

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija škoduje razvoju celotne regije

Po tem, ko sem od župana Cerkna izredno hitro dobil vse odgovore (za kar se moram še enkrat lepo zahvaliti), sem se obrnil tudi na MKČI. Tam pa mi do danes (po dveh dneh) žal ni še nihče odgovoril. Očitno se bo potrebno glede delovanja knjižnice obrniti na občino Idrija.

Problematika Bevkove knjižice v Cerknem očitno še ni blizu rešitvi. Še več, trenutno stanje ustvarja neposredno škodo prebivalcem širše regije.

Ministrstvo za kulturo je objavil Javni ciljni razpis za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic, ki jih bo v letu 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis 22, oznaka JPR22-KOP-2008).

Občina Cerkno v predlogu proračuna za leto 2008 del sredstev namenja prav za nakup računalniške strojne in programske opreme za Bevkovo knjižnico Cerkno. Upravičene osebe za prijavo na tem razpisu so lahko le splošne knjižnice (brez dvoma pa bi Bevkova knjižnica upravičeno lahko ta sredstva pridobila)

Toda, MKČI je ubrala zanimivo pot. Na poizvedovanje občine Cerkno o prijavi na razpis so namreč 19. 3. 2008 odgovorili:

Kot je znano, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija trenutno ne izvaja knjižnične dejavnosti v Bevkovi knjižnici Cerkno. To pomeni, da ne izvaja NOBENIH aktivnosti, postopkov in/ali dejanj, povezanih s knjižnično dejavnostjo v Bevkovi knjižnici Cerkno. V to kategorijo spadajo tudi prijave na različne razpise.

Občina Cerkno seveda ni splošna knjižnica in se na noben način ne more prijaviti na ta razpis.

Glede na izjave Ministrstva za kulturo, ki so bile dane na seji Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, do teh sredstev MKČI ne more tudi za svoje uporabnike, saj je ministrstvo do razrešitve problematike odstopilo od sofinanciranja nakupa knjižničnega gradiva in vseh projektov knjižnice.

To pa ni več žalostno. Gre za resno zadevo in zdi se mi, da prebivalcem regije ni vseeno! MKČI sedaj aktivno in konkretno onemogoča prebivalcem regije dostop do državnih sredstev.

Morda bi bil to čas, da občina Cerkno ustanovi samostojno knjižnico. Glede korakov v tej smeri še nisem dobil konkretni odgovorov, vendar bi ločeno zagotavljanje knjižnične dejavnosti hitro omogočilo dostop do državnih sredstev.

Spet moram napisati, da neaktivnost in ignoriranje te problematike s strani ZBDS tudi prispevata k podaljšanju te krize.