18.3.09

Anketa "Elektronski bralnik (Bookeen, Kindle,...)"

Pretekli teden smo vas spraševali, kakšen je vaš odnos do elektronskih bralnikov. Naprave so že kar nekaj časa na trgu, prihajajo nove in tudi v novicah se vedno bolj pojavljajo.

kaj je to?! 0 (0%)
ne bo nikoli nadomestil klasične knjige 5 (45%)
je neuporaben in predrag 1 (9%)
bom kupil 2 (18%)
imam 3 (27%)

Zanimivo je, da ni nobenega, ki še ni slišal zanje. Kar trije vprašani imajo svoj bralnik. Med njimi sem tudi sam.
Največ odgovorov (pričakovanih) je glede neuspešne prihodnosti. Sam verjamem, da so ti odgovori preveč obširni. Vsekakor pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da lahko brez težav nadomestijo vso "paperback" literaturo in tudi vsaj osnovno strokovno literaturo.

61 komentarjev:

  1. Res se mi zdi presenetljivo, da se ni našel nihče, ki bi priznal, da za e-bralnike še ni slišal. Na spletni strani domžalske knjižnice so v anketi med 122 odgovori našli 51% takšnih - res pa je da biblioblog bere bibliotekarska srenja, medtem ko so v anketi domžalske splošne knjižnice odgovarjali predvsem uporabniki.

    Kot ponosna lastnica e-bralnika se nikakor ne morem strinjati z izjavo, da je popolnoma neuporaben in predrag. Mogoče cenovno ni vsakomur dostopen, ampak ravno tu nastopijo knjižnice, ki jih morda lahko svojim uporabnikom posojajo, kot to že počnejo nekatere splošne knjižnice v tujini.

    Dokler ne bo večje dostopnosti literature v elektronski obliki - pa pri tem ne mislim tuje literature ali strokovnih člankov, pač pa literature, ki bi jo lahko brala večina slovenske populacije, se pravi literarnih del v slovenskem jeziku - elektronski bralniki verjetno ne bodo povsem zaživeli. Trenutno namreč le ena založba v Sloveniji ponuja tudi dela sodobnejših slovenskih avtorjev, medtem ko prevodi tujih del niso dostopni v elektronski obliki. In še ta založba ponuja dela v formatu, ki ga ne podpira noben od treh v sloveniji dostopnih bralnikov.

    Je pa uvajanje elektronskih bralnikov in tudi e-knjig zalogaj, ki bi se ga ena sama knjižnica težko lotila, zato bi morale v tem primeru knjižnice skupiti skupaj in sodelovati predvsem pri sklepanju pogodb z založbami. Morda pa bi se tudi pri nas lahko našel kdo, ki bi deloval kot posrednik med založbami in knjižnicami, kot na primer nemški Digibib, ali ameriški Overdrive.

    Za marsikatero danes splošno uporabljano stvar so sprva govorili, da je povsem neuporabna in neprimerna. Verjetno so kaj takšnega govorili tudi za prve lokomotive, avtomobile in podobne stvari.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odločil sem se da bom svoj komentar skrajšal na minimum in rajši napisal objavo (mogoče celo članek) glede e-bralnikov. Sem prebral precej literature na to tematiko in naj v naslednjih točkah strnim svoje trenutno mnenje:

    1. Strinjam se, da e-bralnik ne bo nikoli nadomestil klasično knjigo. Ker je tudi ne more. Klasično knjigo lahko (po paraleli) nadomesti samo e-knjiga, medtem kot je e-bralnik samo način "predvajanja" vsebine. E-knjiga pa bo nadomestila (a je ne bo izrinila)klasično knjigo v precejšni meri. V tem trenutku imam v mislih predvsem strokovno literaturo.

    2. E-bralnik je tako neuporaben kot predrag. Za sedaj. "Cost-performance" mu nikakor ni v prid. Seveda že obstajajo e-bralniki s ceno okoli 200€..a to je "pofl" - FLEP-ia je trenutno prvi bralnik z barvnim zaslonom in ceno preko 700€, pa še to samo na Japonskem.

    3. E-bralnik bom nedvoumno enkrat v prihodnosti kupil. Že zaradi tega, ker sem "gadget-freak". Kdaj bo to? Ko bo prišel v t.i. "mainstream" s ceno okoli 200-400€ a neprimerno boljšo tehnologijo, kot jo e-bralniki ponujajo sedaj.

    Over and out.

    OdgovoriIzbriši
  3. 1. Paralela klasični knjigi po mojih izkušnjah ni e-knjiga ampak je bralnik. Bralnik držiš v rokah, na bralniku obračaš strani in bralnik ti omogoča dodatne storitve (slovar). Tudi avtorska zakonodaja gre po mojem mnenju v to smer (čeprav se tega tisti, ki sovražijo DRM na e-knjigah tega še ne zavedajo).
    Ne gre samo za strokovno literaturo ampak tudi za celotno produkcijo knjig. Letna statistika prodaje e-knjig za december 2008 je kazala rast +119.9%.

    2. E-bralnik, ki ga uporabljam je zelo uporaben za namen, za katerega je narejen. In to je branje "poljudne" literature (romanov). Za to je cost/performance izjemno v njegovo korist. Koliko romanov je tiskanih v barvah?

    3. Kaj je "boljša" tehnologija? Črnobele strani, ki jih bereš v knjigi so povsem enake tudi v bralnikih. Trenutno za namene, za katere so delani bralniki (spet po mojih izkušnjah) ne manjka prav noben "dodatek".

    Izkušnje ob uporabi bralnika ne moreš predvidevati. Tudi sam sem ob uporabi našel mnogo prednosti bralnikov, ki jih prej nisem mogel.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Mitja

    1. Razumem tvojo logiko primerjave, a se z njo pač ne strinjam. V literaturi boš našel zelo malo primerov primerjav "klasična knjiga - e-bralnik". Da bi šla avtorska zakonodaja v smeri zaščite e-bralnika in ne vsebine e-knjige, je pa neumnost. Moral bi malce natančneje opisati tisto tvojo spletno povezavo, saj gre samo po tvojem zapisanem razbrati, da je to rast za celotni svet ;). (gre pa za 15 založnikov...)

    2. V tem smislu je pač uporaben osebno tebi. Meni ni. Moje primarno čtivo so večinoma pdf dokumenti strokovne literature in za katere v tem trenutku ne obstaja "pametna" alternativa v obliki e-bralnika. Primerjaš lahko samo e-bralnike na elektronskem papirju in navadne knjige - če že. Za LCD zaslone itak vemo da to zdaleč ne drži. Kar se pa samega cost-performance tiče, bom vzel kar tvoj primer. Priznam - ogromno e-knjig je prosto dostopnih, vzemimo pa primer, da želimo brati nove stvari. V kolikšnem času se mi povrne investicija nakupa v e-bralnik ob trenutnih cenah e-knjig in primerjavi s paperback knjigami? Prosim, na tem mestu se naj ne razpreda o tem, da lahko s seboj nosimo 1500 knjig. Tudi moj mp3 predvajalnik lahko predvaja ogromno skladb a to še ne pomeni da bom poslušal vse :).

    3. Najbolj se bom pa spotaknil v tole točko. Meni se zdi zelo dobra primerjava med e-bralnikom in Ipod-om. Oba sta zelo prisrčni igrački, vendar v tem trenutku tehnološko popolnoma nedovršeni in preplačani. Smešno je tudi to, da je podobnost tudi v tem, da v npr. Kindlu 2 in Ipod-u ne moreš zamenjati baterije :)). (no ja, da se vse...) Kar poglejte kaj se že nekaj let dogaja na trgu prenosnikov v tehnološkem smislu (netbook se dobi že za slabih 200€). Če sem pa čisto konkreten: resolucija zaslona še ni na takšnem nivoju kot bi mogla biti (tudi kontrast zaslona ne). Ni standardizacije datotek v katere so konvertirani teksti. Vsak e-bralnik uporablja malce drugačne formate (nekaj jih je seveda tudi skupnih). Sama izdelava je primerna denarju, ki ga za to igračko plačamo (zopet kot na trgu prenosnikov). Preberite si tale nadvse zanimiv blog: The e-book reader is doomed.

    E-bralnik najboljše po mojem mnenju opiše v zgornjem blogu nek komentator, ki ga omenja kot "special purpose content delivery platform". Osebno bi dodal na koncu še besedico "toy". Nikakor nisem proti e-bralnikom in kot sem rekel, enkrat bo v moji zbirki. A ne še sedaj, ne pod takšnimi pogoji.

    :)

    OdgovoriIzbriši
  5. @Tilen
    1. Govoril sem o primeru nasprotnikov DRM, ki poudarjajo težave pri posojanju e-knjig. Ta težava pri posojanju bralnikov "delno" odpade.
    Se oproščam, seveda gre samo za ZDA. V svetovnem merilu je procent rasti verjetno še večji.

    2.Ne gre se zame ali zate, gre se za namembnost samega bralnika. Vrsta elektronske verzije (html, pdf) lahko pomeni ogromno razliko (html se lahko zelo enostavno bere, pdf z malce telovadbe tudi).

    Med pisanjem svojega diplomskega dela sem imel na bralniku vedno s seboj vsaj 10 strokovnih člankov (največ html, nekaj pa tudi pdf), ki sem jih najbolj uporabljal. Hkrati pa sem lahko učinkovito izkoriščal pavze za literarno razvedrilo.

    Meni je oblika, funkcionalnost bralnika in sama možnost nakupa e-knjige tako velika prednost, da se je investicija povrnila že ob prvem nakupu e-knjige. Šlo je za nakup v nedeljo popoldne in to za knjigo, ki sploh ni bila dostopna v slovenskih knjigarnah. Seveda pa je potrebno govoriti tudi o količinah knjig. Sam sem jih zaradi dostopnosti prebral več na bralniku kot bi jih v klasični obliki. So pa e-knjige v povprečju do 10% cenejše. pa še poštnina odpade.

    3. Kaj točno je nedovršenega? Spet mešaš meglo. S svojo "konkretnostjo" pa si udaril mimo. Namreč bralniki imajo v povprečju resolucijo DPI 166, kar je mnogo več kot boljši LCD zasloni, ki imajo največ 96 DPI (iPhone 160). Kontrast je identičen kontrastu na časopisnem papirju. Vendar je največja prednost e-inka v tem, da ni nobene luči, ki bi svetila neposredno v oči. Se vidi, da se z bralniki še nisi dovolj ukvarjal. Pravtako tudi avtor bloga, ki si ga linkal.

    Standardizacija datotek obstaja - epub in pdf, html, txt glede na namembnost že od prej.

    Za resno delo je bralnik primeren že v sedanji obliki, namembnosti in sposobnosti. Te pa bodo s časom seveda samo še naraščale.

    Kakšne pogoje pa ti čakaš?

    OdgovoriIzbriši
  6. Preizkusil sem dva e-bralnika (Iliad, Booken) in izkazala sta se kot povsem primerna za prebiranje romanov in druge literature. Za prebiranje PDF datotek sta bila manj primerna, saj jima zmanjkalo velikosti zaslona in resolucije za prikaz A4 strani. Sam si vsekakor nameravam kupiti e-bralnik, ko:

    1. bo cena padla pod 150€,
    2. bodo zgledali malo... bolj estetsko.

    Strinjam se z Mitjo, e-bralniki so zelo uporabna reč, tudi ko znajo prikazati samo črnobelo sliko. Trenutna tehnologija z lahkoto nadomesti paperbacke in služi branju vseh klasičnih, večinoma tekstovnih knjig. Zaslon je najbolj podoben časopisnemu papirju in se tudi tako obnaša na svetlobi.


    @Tilen: PDF trenutno ni primeren format za e-bralnike, vendar pa tudi nikoli ni bil mišljen za uporabo kot e-knjiga. V ta namen so boljši formati, sam sem na Palm dlančnikih največ uporabljal varijanto HTML. In je šlo čisto v redu na zaslonu ne večjem od 5x5 cm.

    FLEP-ia je prvi e-bralnik z barvnim zaslonom, ki bo na voljo v prodaji. Kot tak je prva generacija svoje vrste in definitivno ni primerljiv s črnobelimi bralniki ne po ceni ne po odzivnosti zaslona. Črnobeli bralnik pa so po mojem mnenju zrela tehnologija, ki pa je zaenkrat še predraga.

    Primerjava iPodov in e-bralnikov je na mestu - če za e-bralnike jemlješ samo Amazon Kindle... Ampak mp3 predvajajo tudi drugi predvajalniki in jih prodajajo tudi druge spletne trgovine, celo brez DRM. DRM pa nima vsaka e-knjiga, slednje pa lahko berejo različni e-bralniki. Kot vedno bomo glasovali s svojimi denarnicami. Jaz bom glasoval za e-bralnik, ki podpira odprte formate, kot je epub (http://www.epubbooks.com/) format, in tudi kupoval knjige v tem formatu. Sem pa tudi preklemansko zverziran v pripravi lastnih datotek za mobilne naprave :)

    OdgovoriIzbriši
  7. Ne vem, če je potrebno, da razpravo ta trenutek zaostrujemo na dilemi ali bo bralnik (ali neka njegova prihodnja razvojna faza) nadomestil papirno knjigo. Mene prav nič ne moti, če ostajata še lep čas v sobivanju, bi pa v trenutku kupil Kindla, če bi bil funkcionalen v Evropi. Mislim, da so prednosti, ki jih prinaša digitalizirani tekst tolikšne, da smo lahko samo navdušeni in polni pričakovanja novega razvoja. Če bi pred leti nekdo napovedal tako hitro nadomeščanje klasične fotografije z digitalno bi najbrž tudi bil označen za neresnega, ali če se spomnimo, kako je tekel razvoj glasbenih medijev: danes vinilko še komaj kdo omenja… Predvsem bi pozval k dodelavi misli, ki jo je omenila naša prva »anonimna« komentatorka, namreč idejo, da bi knjižnice ponujale bralnike v najem in s tem vzpostavljale »kulturo« novega medija. Seveda pa to pomeni, da bi bilo treba tudi v domačem prostoru pospešiti digitalizacijo papirnih medijev tako knjig kot časnikov; na ta vlak bodo morale založbe hitro skočiti. Še vedno namreč ne razumem logike, da npr. časopisna hiša Delo dostop do svojega digitaliziranega arhiva svojih časopisnih izdaj ponuja le v obliki naročnine »Premium«, ki pa predpostavlja naročnino na papirni izvod.

    OdgovoriIzbriši
  8. @Mitja

    1. Še vedno ni pojasnjena konkretna številka rasti e-knjig, predvsem pa za kakšne vrste knjig gre. A načeloma se strinjam - porast je nedvoumna in bo samo še napredovala. Bi me pa na to temo bolj zanimala rast prodaje e-bralnikov, če lahko postrežeš s kakšnimi verodostojnimi številkami.

    2. Seveda se gre zate ali zame ali za koga tretjega. Rekel si v bistvu da ga uporabljaš za:"branje "poljudne" literature (romanov)". Osebno ga jaz v tem trenutku za takšne namene pač ne bi kupil, kar sem tudi že povedal. Kaj si hotel povedati z vrsto elektronske verzije v tem konsteksu, ne vem. Kako pa si pravzaprav uporabljal tiste strokovne članke? Si si delal na e-bralniku zaznamke? Si si gor zapisoval nove ideje? Osebno imam v tem trenutku na svojem usb ključu okoli 300 pdf-jev, lepo "pokatalogiziranih" s pomočjo Mendeley-a, ki jih v trenutku rabe berem na svojemu prenosniku. Kar se razvedrila tiče - se popolnoma strinjam.

    Spraševal sem te po ekonomski vrednosti in ne po "osebnostnem" vidiku povrnitve investicije. To, da so e-knjige v povprečju samo do 10% cenejše, pa je po mojem mnenju tako ali tako katastrofalno. Za primerjavo naj navedem konzorcijsko nabavo tuje serijske literature, kjer založniki za vrednost tiskane revije PLUS 10% ponujajo še elektronsko verzijo. Tudi tukaj pa ni samo elektronska verzija revije blazno cenejša.

    3. Če bi dobro prebral in poznal Ipod, bi vedel o čem govorim. Postavi Ipod ob bok kakšni drugi firmi (Iriver npr.) in boš hitro ugotovil v čem je fora. Samo dejstvo koliko formatov lahko Ipod predvaja npr. Kar se pa o mešanju megle tiče - ni bila mišljena primerjava med e-papirjem v bralnikih in LCD v drugih "gadgetih" ampak primerjava med e-papirjem in lcd v e-bralnikih. Verjetno ti je jasno, da so imeli e-bralniki v začetku (in jo imajo nekateri še sedaj!) lcd tehnologijo - Readius. (zato sem namreč sploh omenjal e-papir in prednost, ki jo prinaša pred lcd). Sony Ereader uporablja SVGA 800×600, Kindle 600 x 800, prav tako so razlike o "odtenkih sivine".

    "Se vidi, da se z bralniki še nisi dovolj ukvarjal." Ne, nisem se - lahko pa hitro izvem v čem je catch. Zelo hitro lahko preberem dosti različnih tekstov in kritično presodim situacijo. Na foro, če nimaš e-bralnika, pa o njem ne moraš presojati, pa ne pristajam.

    Kar se pa tiče standardizacije - na papirju ne pomeni nič. Že v knjižničarstvu imamo milijon standardov, ki jih noben niti ne jemlje resno. Potrebno je masovno uveljavljanje s strani proizvajalcev kot je npr. nedavna zahteva v EU, da bodo imeli mobiteli standardizirane priključke za polnjenje - o tem govorim!

    Čakam predvsem masovno podporo s strani največjih proizvajalcev (če bo do nje prišlo seveda), kot se je to zgodilo pri fenomenu t.i. netbook-ov. Čakam na primerno ceno in primerno distanciranje od drugih možnih kandidatov (se pravi uporaba funkcij, ki bodo značilne le za e-bralnike), npr. dlančnikov. Se pravi cenejši, lažji, lepši (apple style all the way :) ), z ekranom na dotik.

    Za začetek.

    OdgovoriIzbriši
  9. 1. Za prodajo bralnikov v Sloveniji vem, da je neskončno procentna za prejšnje leto, saj so v Sloveniji dostopni šele od konca prejšnjega leta. Cybook Gen3 je star 1 leto in pol, v prodaji (v Franciji) od oktobra 2007! Za prodajo e-knjig v Sloveniji pa vem, da je 0%, saj edina založba prodaja samo en format, ki ni primeren za bralnike, niti se ne trudi povečat prodajo.

    2. Potrebno je pogledati namen proizvajalca. Namen je zaenkrat tak kot sem ga opisal. Sam sem največ uporabljal Emeraldove e-izvode, ki so dostopni v html obliki. Na bralniku sem delal zaznamke. Zaznamke sem delal na računalniku. Članke pa sem bral na bralniku. Ampak še enkrat, bralnik ni namenjen akademskemu delu in branju strokovnih člankov v pdf obliki, sam sem le poudaril, da se jih da uporabljati (manj uspešno) tudi v ta namen.

    Blazno cenejše e-verzije niso, so pa precej cenejše. Cenejše so v vsakem primeru. Vezanje elektronskih verzij na papirnate je pa itak nateg založb, podobno kot primer pri Delu, ki ga je omenjal Franc.

    3. Bralniki z LDC zasloni sploh niso več dosegljivi na trgu. Tale tvoj Readius uporablja pravi e-ink in NE LCD. In še ni na tržišču. Število pikslov ni pomembno, pomemben je DPI. Sony in Kindle uporabljata ISTI e-ink zaslon, kot tudi Cybook Gen3 in vsi ostali bralniki v tem rangu.

    Fora, če nimaš e-bralnika, se o njem ne moraš presojati, se je pri tebi žal izkazala za še prekleto realno. Namreč če kupiš takšno (precej drago) napravo se potem zelo dobro pozanimaš o prednostih in slabostih, po 1 letni uporabi pa spoznaš tudi zelo minimalne prednosti in jasno vidiš, katere funkcije so bolj pomembne in katere manj.

    Standard je definitivno prednost pred stanjem brez standardov, mar ne?

    Masovna podpora pravzaprav že obstaja - Amazon in Sony nista majhna igralca. Zadeva se širi tudi na Fujitsu... največji problem so trenutno avtorske pravice glede knjig v različnih državah. Tukaj je smer nakazal Google.

    Distanciranje od dlančnikov pa je prisotno že od začetka, saj že sama narava e-inka (dokaj počasno osveževanje) onemogoča primerjavo. še enkrat - kakšne funkcije pa si želiš ti?

    OdgovoriIzbriši
  10. e-bralnik je gadget. gadget ima prihodnost samo v dveh primerih - da se ne prodaja kot gadget (recimo, TV ali "računalnik" sta ubrala to smer), ali pa da ga prodaja vsebina (primer za to je "walkman" v vseh svojih inkarnacijah)

    e-bralnik se definitvno prodaja kot gadget, torej mu s te strani ni pomoči. torej ima šanso le, če mu nekaj priskoči na pomoč z vsebinske strani.

    to pa seveda ni "e-knjiga". vsebina za "povsod skonektan, hi-tech, hiter, mlad, fleksibilen" predmet že po definiciji ni knjiga (ali karkoli bi nanjo spominjalo).

    http://xkcd.com/548/

    torej, Mitja ima (na nek način) prav - knjiga vs. e-bralnik je (lahko) spopad, knjiga vs. e-knjiga ni pa nič (e-knjiga je že mrtva).

    e-bralnik lahko preživi in morda celo uspe - če ga le ne bodo prodajali kot e-bralnik.

    (in, mimogrede, avtorsko pravo se (poraženo na toliko frontah) danes ukvarja z zaščitami, vezanimi na tehnologijo, ne na vsebino ... tako da je stavek "Da bi šla avtorska zakonodaja v smeri zaščite e-bralnika in ne vsebine e-knjige, je pa neumnost." neumnost (oziroma, bolj verjetno, znak srečne nevednosti ...)

    OdgovoriIzbriši
  11. Lepo da se nam je pridružil nekdo iz založniške sfere ;) Ampak žal še en, ki ni nikoli uporabljal bralnika očitno ne ve, čemu so namenjeni, o prihodnosti le ugiba...

    Noben bralnik (ne Amazonov Kindle, ne Sonyjev PRS) se ne oglašuje s tvojimi besedami. Vidim, da imaš polno domišljije. Predlagam, da si pogledaš kakšno njihovo marketinško akcijo.

    Kako točno utemeljuješ svojo tezo, da je e-knjiga že mrtva? E-knjiga brez bralnikov res ni uspela, z bralniki je zgodba 119% različna.

    OdgovoriIzbriši
  12. @Ponpet

    "E-knjiga je že mrtva" - na tvojo žalost to ni res. Ne samo da ni res, kaže na to, da zelo pavšalno govoriš o teh rečeh, ki jih izgleda ne poznaš. E-knjiga je namreč izjemno v vzponu, vsi večji igralci na področju založništva (strokovnega) grejo v smer e-only.

    Kar se pa avtorske zakonodaje tiče, priporočam v branje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Za začetek. Na tvojo "žalost" mi je avtorska zakonodaja kar blizu.(mogoče se pa samo ne razumemo?)

    OdgovoriIzbriši
  13. o!

    no, naj to "založništvo" ostane nepomembno za debato ;) ...

    po vrsti ...

    seveda se ne - vsi e-bralniki se oglašujejo na "i-podovski" način, saj rast prodaje še vedno temelji na v-gadgete-zaljubljenih-norcih (oziroma, z besedami zaostalih marketingarjev, na techno-leaderjih (in ne na followerjih, ki iz gadgeta naredijo mainstream))

    jaz (ko že takole izzvan postanem radikalen) trdim ne le, da je e-knjiga mrtva, ampak da je e-bralnik tamagoči.

    gremo po vrsti:

    da je e-bralnik na sebi pomembnejši od e-knjig dokazujejo številke o rasti prodaje obeh; e-bralniki so na letni ravni lani rasli po 75 %, e-knjige pa po 120 % stopnji (kar je za e-knjige v tej primerjavi katastrofalno malo, sploh če upoštevamo, da lahko en bralnik (kot kak mp3 player) nosi "na miljone" e-knjig)

    nadalje, prodaja e-knjig je že zrasla za 120 %, a je skupna količina prodanih e-knjig med vsemi knjigmi nekje 5 promilov. kdaj bodo e-knjige pri tej stopnji rasti dosegle polovični delež?

    (to spominja na štajerca, ki je nekega dne na mostu uspel mimoidočim prodati eno opeko, naslednjega dne pa tri - in je trdil, da ima njegovo podjetje 300 % rast)

    no, seveda obstaja primer, kjer je digitalizacija in tehnologija vobče v nekaj letih povozila vse stare fore - to so LP plate in potem CD-ji. zato moram pri vsemu temo dodati dva disclaimerja - prvič, jaz osebno ne maram ne e-knjig ne e-readerjev in zato nisem niti približno objektiven. drugič, kot uči zgodovina, bosta e-knjiga in e-reader nadomestila in uničila "navadne" knjige ravno tako, kot je radio uničil časopise, televizija radio in internet televizijo.

    OdgovoriIzbriši
  14. @ tilen: stavek "Da bi šla avtorska zakonodaja v smeri zaščite e-bralnika in ne vsebine e-knjige, je pa neumnost." ni skladen s "(...) mi je avtorska zakonodaja kar blizu."

    da se izognemo internetnim "razpravam" o tem, česa točno ne razumeš, se v to tematiko ne bi več spuščal.

    OdgovoriIzbriši
  15. @Ponpet

    Govoriti takole na pamet je seveda najlažje, ali pač ne? Ko to ni dovolj, se ponavadi vpletejo še kontra-napadalni ekstremi. Sam se z e-knjigo srečujem dnevno in so mi stvari kar se tičejo tega kristalno jasne (govorim ponovno o strokovni literaturi). Kar se e-knjige tiče, ne pravimo, da bo povozila klasično knjigo. Pravzaprav se bo s tem fenomenom zgodilo prav to, kar si tudi sam nakazal - šlo bo za koeksistenco.

    Kar se pa avtorskega prava tiče, ti pa zopet svetujem v branje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Zopet - za začetek. Primarna prodaja tu namreč še zdaleč ni e-bralnik kot tak, ampak vsebine ki so le temu namenjene.

    Radikalnost je tudi meni blizu "vrlina", toda prosim lepo, ne govorimo na pamet in opletajmo z enimi številkami brez kakršnekoli osnove.

    OdgovoriIzbriši
  16. ponavljam, pustimo avtorsko pravo - kot kaže, je zaenkrat še prezakomplicirano ...

    o govorjenju na pamet - se opravičujem, 5 promilov za tržni delež e-knjig je res narobe. v resnici je manj.

    poglejmo si, kaj pravi AAP za leto 2007:

    "U.S. publishers had net sales of $25 billion in 2007"

    "E-books saw a 23.6 percent increase from last year with $67 million"


    se pravi, e-knjige 67 miljonov, vse knjige 25 miljard.

    odstotek e-knjig: 2,7 promila.

    za 2008 pravijo, da bodo vse knjige padle za 2,4 %, e-knjige pa bodo zrasle za 68,4 %.

    torej si lahko narišemo, da je bil delež e-knjig v ZDA v letu 2008 4,6 promila.

    e-knjiga res ni mrtva - je mrtvorojena (pa saj tudi ni bilo mišljeno, da kdaj zaživi. je pač marketinški trik amazona in še koga)

    in ne mešat e-knjig s članki v elektronskih izdajah strokovnih časopisov, za kar je e-bralnik res koristen. (mimogrede, iz tega lahko naredimo grobo oceno velikosti trga za e-bralnike: približno ustreza številu študentov (nekaj deset miljonov, morda sto miljonov kosov?))

    OdgovoriIzbriši
  17. @Ponpet
    Ker gre pri e-ink bralnikih za relativno novost (staro manj kot 1 leto), ta seveda potrebuje nov prodajni načrt in absolutne številke ter hitrost rasti ne moremo z ničemer primerjati, same pa ne pomenijo prav ničesar. Še najmanj pa, da je knjiga mrtva. Morda imaš kakšen drug vidik, poleg čustvenega?

    Če si že primerjal z mp3 predvajalniki (kar se mi sicer ne zdi povsem primerljivo) so se verjetno v letu 1998, ko so prihajali prvi na trg, pojavljali dobesedno enaki komentarji kot je ta tvoj. Verjetno jih lahko poiščeš na netu. Pa se jim Apple sedaj samo smeje, mar ne?

    V tem primeru mi je bližja primerjava avdio kasetar:mp3 player (ista vsebina na različnih nosilcih) kot npr časopis:radio:tv:internet (povsem različni namen in uporaba)

    OdgovoriIzbriši
  18. Vse zelo utemeljene teme za diskusijo. Vendar me bolj kot tržni delež e-knjig in e-bralnikov zanima sledeče:

    1. Pri nas torej ponuja e-knjige samo ena založba in še to v formatu, ki ni primeren za trenutno ponudbo e-bralnikov na našem trgu?

    2. Trenutni e-bralniki niso primerni za udobno delo s PDF datotekami?

    Zdaj pa pravo vprašanje: Zakaj bi torej v splošni ali pa v visokošolski knjižnici izposojal e-bralnike, ko pa le ti niso sposobni prikazati slovenskih e-knjig ter niso primerni za prikaz najbolj razširjenega formata v znanstvenem publiciranju? Kako naj torej pod takimi pogoji upravičim nabavo recimo petih e-bralnikov za izposojo uporabnikom in še bolje, kaj naj svojim uporabnikom ponudim na teh e-bralnikih?

    Za svojo osebno rabo bi e-bralnik dodobra izkoristil s pomočjo take programske opreme: http://sourceforge.net/projects/autokindle Ali bi bilo tako pretvarjanje formatov sploh legalno za knjižnico je pa druga pesem.

    OdgovoriIzbriši
  19. @ Darko
    1. Boš ti začetl z novo založbo?
    2. Obstajajo dostopne alternative pdf formatu (html) in tudi pretvarjanje obstaja. Adobe dela na programu, ki lahko spremeni strukturo pdf v takšno, ki bo lažje berljiva na bralnikih.

    Gre za začaran krog: zakaj bi imel bralnike, če pa ni knjig - zakaj bi imel knjige, če pa ni bralnikov. Ga bo potrebno nekje zlomiti. Kaže na to, da se bo v Sloveniji najprej ponujalo bralnike. Trenutno so zelo uporabni za tujo literaturo, in tudi nekaj slovenske (klasiki) je dostopne. Za visokošolske knjižnice pa je potrebno pogledati, ali baze ponujajo članke v html obliki. Za Emerald vem, da jih.

    Boljša oprema za pretvarjanje je: Calibre.

    OdgovoriIzbriši
  20. @Mitja: V založniške vode se ne nameravam spušati, hvala. Članki, ki so na voljo v HTML pa bi že bili primerni za e-bralnike. Koliko ljudi jih bere na mobilnih napravah bom moral pa še ugotoviti...

    OdgovoriIzbriši
  21. zmeri sej treba prašat, kaj ti ena nova reč prnese in kakšn problem ti reši.

    e-bralniki žal glede na knjigo ne rešujejo nobenega resnega problema in ne ponujajo nobene res uporabne rešitve.

    - povezljivost. fina reč, ampak e-bralniki niso za po internetu šibat. za to mamo druge reči, ki prav dobro funkcionirajo in se zaradi več uporabnikov hitreje razvijajo kot e-bralniki.

    - kapaciteta. krasno, na metroju (ali pa na morju) imam lahko s sabo tisoč knjig, ki bi v klasični obliki tehtale eno tono. ampak - koliko knjig pa beremo naenkrat? sto - ali dve, tri v najboljšem primeru?

    - vedno boljša kvaliteta branja. super, ampak "almost book-like" ni "same as a book". in nikoli ne bo, ker pač ne more biti.

    zato so e-knjige samo fora, marketinški dodatek, ki ne more uspeti. mrtva reč.

    za branje člankov - predvsem daljših in strokovnih - pa je e-bralnik koristen in ima svoje prednosti.

    torej - e-bralniki da (za študente in vobče akademsko srenjo), e-knjige pa ne.

    (mnenje: akademska srenja je za resen razvoj in trženje premajhna; e-bralniki bodo počasi izginili in zavzeli mesto v muzeju kuriozitet)

    OdgovoriIzbriši
  22. @vsi sodelujoči v tej temi

    Glavni problem kot ga vidim v tem trenutku je ta, da operiramo s pojmi, ki si jih vsi predstavljamo malce drugače. Prav tako preveč posplošujemo samo e-knjigo. V prihodnje bi prosil da se eksplicitno pove, kaj si pod e-knjigo predstavljamo in katere vrste e-knjigo pravzaprav mislimo.

    Meni povsem zadošča tale definicija:"An e-book (short for electronic book, also written eBook) is the digital media equivalent of a conventional printed book" (vir: Wikipedia) oziroma prevedeno in prirejeno:"E-knjiga je digitalni medij ekvivalenten klasično natisnjeni knjigi. Lahko obstaja v večih oblikah: identična oblika in vsebina tako klasične kot digitalne knjige + prirejena oblika in vsebina v digitalni knjigi + ne obstaja klasično natisnjena knjiga, ampak samo e-oblika."

    Ko osebno govorim o e-knjigah, vedno govorim o e-knjigah v akademskem svetu (in ne leposlovju), razen če to eksplicitno ne povem.

    @ponpet

    Prosim, da natančno opredeliš, zakaj misliš da je e-knjiga mrtva in kaj pravzaprav e-knjiga tebi pomeni.
    Kar se pa tiče tvojega mnenja o akademski srenji - izgleda da se ti ne sanja dobro, koliko denarja se v teh krogih obrne. Ne samo, da je akademska sfera v tem smislu ogromna - modele trženja in predstavitve tovrstnega gradiva ipd. so razni Amazon and company povzeli prav iz akademskega okolja.

    OdgovoriIzbriši
  23. e-knjigo pomoje vsi v tej debati razumejo tako, kot si ti povedal - razen tebe, ki jo omejuješ na "akademski svet".

    ja, v akademskem se obrne "veliko denarja".

    podatki AAP za ameriški trg, december 2008

    university press hardcover: 7,1 miljona.
    university press paperback: 9,7 miljona.
    professional and scholarly category: 110,3 miljona.

    skupaj "akademska srenja": 126,7 miljona.

    vse knjige: 1500 miljonov.

    (vse e-knjige skupaj: 6,5 miljona)

    torej ta tvoj akademski trg nanese 8,4 % vsega - s tem, da je "professional and scholarly" kategorija malce preobširna, ampak okej, so cifre mal večje. v resnici stroga definicija strokovne literature pokriva tisti dve "university press", delež tega pa je 1,1 %.

    *******

    ne vem, kako sem lahko natančnejši. e-knjiga je mrtva, ker ne rešuje nobene resne težave klasične knjige, zato tudi ne more prodreti in uspeti. vse knjige kateregakoli žanra so dostopne v klasični obliki. razlika med enim tednom amazonove dobave in treh sekund downloada ni bistvena, če gre za to, da hočeš neko knjigo prebrati. nikoli ne bereš tisoč knjig hkrati. branje na e-bralnikih je slabše in napornejše. listanje je počasnejše. ne moreš nahitro pregledat, kaj je v knjigi. zmanjka ti baterije. reč se pokvari ali ti jo ukradejo. itd., itd.

    e-knjiga je mrtva, ker niti knjig "akademskega sveta" ne more nadomestiti ali dopolniti.

    *******

    s stališča založnikov je pa še nekaj velikih težav (zaradi katerih bodo e-knjige vedno le marketinški trik).

    prvi set problemov se tiče stroškov. stroški tiska sicer odpadejo, vendar so stroški predprodukcije popolnoma enaki. poštnina in skladiščenje odpadejo, ostane pa marža knjigarn. enaki so tudi stroški trženja (če ne celo večji, zaradi manjšega trga in večje potrebne agresivnosti). tako da skupni stroški založbe pri izdaji e-knjige ne pomenijo res bistvenega prihranka glede na klasično (tu se skriva vzrok za propad prvih založb, ki so izdajale izključno e-knjige in za to, da so danes e-knjige vedno ponujene le ob izidu klasične izdaje).

    drugi set problemov se tiče cen. e-knjiga stane le do 10 % manj kot klasična v veliki britaniji in do 30 % v franciji (http://tinyurl.com/dkoguj - http://tinyurl.com/6fqsha ; v zvezi z zgornjim problemom: "Genevieve Shore, global digital director at Penguin, also argued for parity pricing because of the costs involved with producing e-books. 'All of our costs of producing e-books are in addition to our normal production costs,' she said.").
    to je absolutno preveč, vendar se pri nižjih cenah sistem enostavno sesuje in bi založniki sami nehali izdajat e-knjige.

    torej, e-knjig pri teh cenah ne bodo kupovali, pri nižjih pa jih ne bodo izdajali.

    tretji set problemov pa se tiče zaščite. avtorji in založbe so alergični na e-mumbojumbo. vsi so videli, kaj se dogaja na glasbenem trgu in niti malo ne verjamejo zagotovilom "naš e-bralnik je popolnoma zaščiten pred vdorom in krajo e-knjig".

    *********

    tako da ... e-knjiga ni samo mrtva, je mrtvorojena. je in bo ostala oglaševalski prijem v času, ko je vse e-whatever nekaj zanimivega in kjer so techno-leaderji dovolj velika skupina, da se jo splača nagovarjat.

    OdgovoriIzbriši
  24. Vsi glavni založniki znanstvene literature omogočajo uporabo svojih dokumentov, namenjenih uporabui na spletu, tudi prenos in uporabo na bralnikih. V CTK ravnokar kupujemo nekaj primerkov posameznih bralnikov in načrtujemo promocijo na Univerzi še v 2009. Bralniki v znanstvenem informiranju nikakor ne morejo in ne bodo nadomestili spleta, so pa lahko zanimiva preferenca posameznih uporabnikov. zakaj ne torej?

    OdgovoriIzbriši
  25. e-bralniki morda res ja - ampak točno tako, kot ste napisali: nikoli ne bodo nadomestili ničesar in bodo le zanimiva preferenca posameznih uporabnikov.

    to seveda pomeni, da se ne bodo (hitro) razvijali in da jim cena ne bo (kmalu) padla. kar je za (tehno) izdelek danes pogubno. poznamo take gadgete, ki so bili hype, pa so danes v muzeju (na primer, digitalna ročna ura s kalkulatorjem ;) ...)

    Kar seveda odpira še eno vprašanje. Knjižnice se verjetno ne valjajo v denarju. Strokovne še toliko manj, saj se jim dogaja eksplozija relevantnih knjig, ki niso poceni.

    En bralnik (kindle, recimo), stane 200+ evrov. "Nekaj bralnikov" vas pride recimo 2000 evrov. Ena strokovna knjiga (za hec gledam lecture notes in computer science na springer verlag online) pride 40, 50 evrov. Torej, "nekaj knjig" za izobraževanje in študij (če ostanem pri omenjenem področju, za 1613 dodiplomskih in 114 podiplomskih študentov na FRI) - ali "nekaj bralnikov" za ... khm ... "posameznih uporabnikov z zanimivimi preferencami"?

    Zakaj ne e-bralniki? Hm ... zakaj pa ja?

    (ojej ... zdajle ko berem, kaj sem napisal, ugotavljam, da sem se kot kak don kihot spravil na križarsko vojno proti e-knjigam in e-bralnikom. zakaj bi to počel tako strastno in vehementno, res ne vem. prosim, da me jemljete z rezervo in da - če lahko - spregledate agresiven ton, ki v lahkotno in ne preveč pomembno debato ne sodi (za kar se vsem opravičujem). verjetno moram zmanjšati (ali povečati) količino popite kave.)

    OdgovoriIzbriši
  26. @Ponpet

    Daljši odgovor dobiš jutri, za danes pa le tole. Tvoje ekonomske primerjave pač ne zdržijo (v prihodnje bi prosil tudi linke do teh podatkov). Primer: poglej delež hibridnih avtomobilov in "klasičnih" v prodaji ta trenutek. Si upaš trditi da so hibridni avtomobili "mrtvorojeni", kot praviš?

    Primerjava je mišljena izključno na "ekonomski" ravni oziroma primerjavi deležev v prodaji med eno in drugo obliko izdelka.

    OdgovoriIzbriši
  27. linki na cene e-knjig v UK in FR so v prejšnjem komentarju. stran AAP (association of american publishers) najdemo na http://www.publishers.org/, kjer se mesečno objavljajo podatki o prodaji vseh vrst knjig, tudi njihove e-inkarnacije. link s podatki o rasti e-knjig je dal Mitja v tretjem komentarju. dosti zanimivih linkov in podatkov najdemo tudi prek strani http://www.google.com

    omenjanje razmerja hibridni / klasični avtomobil kaže na nerazumevanje smisla podatkov in argumentov, navedenih v zvezi z "mrtvostjo" e-knjige. hibridni avtomobil rešuje relevanten problem avtomobila, namreč količino izpustov in visoko (oz. zelo nihajočo) ceno goriva. vendar tudi tu velja, da se v prihodnosti problem, ki ga rešuje, lahko izkaže za nerelevantnega (globalno segrevanje se ustavi, odkrijejo fantastične zaloge nafte, cena bencina pade na en cent na sto litrov). v tem primeru bo hibridni avtomobil takoj umrl.

    e-knjiga pa, kot pokazano, ne rešuje nobenega relevantnega problema knjige. da imaš lahko miljon naslovov na svojem e-bralniku, da jih dobiš v treh sekundah po nakupu in da jih lahko bereš v temi pod odejo, pač niso take prednosti, da bi lahko e-knjige vsaj začele sanjati o "ogrožanju" klasične.

    mimogrede, podatki o tržnih deležih e-knjig le ilustrirajo resnično plat neverjetnega in nerealističnega hrupa okoli e-knjig, ki traja že deset in več let, zgodi pa se nič (in se tudi ne bo, saj so, kot rečeno, marketinški trik).

    OdgovoriIzbriši
  28. mimogrede, en komentar, ki ilustrira odnos prominentnih avtorjev do e-knjig:

    J.K. Rowling: No E-Book for Harry Potter

    NEW YORK -- Sorry, e-book fans, whoever you are. You will be able to read the new Harry Potter on paper, listen to it, probably purchase it in Braille. But don't expect to download the text - at least legally.

    Author J.K. Rowling has not allowed the first six Potter stories to be released as e-books and has no plans to change that for the seventh and final work, "Harry Potter and the Deathly Hallows," Neil Blair, a lawyer with Rowling's literary agency, told The Associated Press on Sunday.

    Rowling has cited two reasons over the years: concern about online piracy, and the desire for readers to experience the books on paper. E-books, hyped as the future of publishing during the dot-com craze of the late 1990s, remain a tiny portion of the multibillion dollar industry.

    OdgovoriIzbriši
  29. @ponpet

    Prav navdušen sem nad vztrajnostjo sogovorca in govorno retoriko, ki v trenutku šibkosti manipulira z dodatnimi obrazložitvami :)). Zatorej mi ni žal še nekaj minut pred spanjem nameniti komentarju. Tudi v prihodnje bi si želel takšnih izjemnih "pro et contra" debat, ki potekajo trenutno na kar visokem nivoju.

    Nekaj pomislekov na tvoj komentar:

    1. Eksplicitno sem povedal da je primerjava e-knjiga in hibridni avtomobil namenjena izključno pogledu na trenutni tržni delež enega ali drugega produkta. Tvoja nadaljna razlaga glede hibrida zatorej ni na mestu, kljub temu da imaš prav glede samega pojava in morebitnih posledic.

    2. Ne vem od kje ideja, da je e-knjiga kot Hanibal pred Rimom? Ideja e-knjige ni nikoli bila popolnoma (ključna beseda) nadomestiti klasično knjigo ampak jo le kompletirati, tam kjer bi se zdelo to potrebno.

    3. Nisem vedel da ima knjiga kot takšna sploh kakšen eksistencialni problem, da bi ga bilo potrebno reševati.

    4. Zabava me tudi analogija z "marketinškim trikom". Potemtakem bi lahko trik poimenovali neskončno število bolj ali manj uporabnih produktov, ki se pojavljajo na trgu. In tu imaš delno prav. E-knjiga je definitivno tudi marketinška strategija vseh, ki se ukvarjajo z publiciranjem. Trg je edini, ki bo presodil, ali je stvar vredna preživetja. Zaenkrat največje založniške hiše vidijo v e-knjigi alternativno možnost, ki se profitno obnese.

    5. Ne vem pravzaprav kaj bi se z e-knjigami moralo zgoditi. Da bodo prevzele svet? ;) To je ena skrajnost, druga je ta, da bodo izumrle. Največja verjetnost pa bo srednja pot (kot se največkrat izkaže) - v sožitju s klasično knjigo bodo v sožitju prosperirale še naprej.

    6. Kar se pa Rowlingove tiče. Če kdo/kaj, potem je ona izjemen produkt marketinga (med drugim). Daleč od tega, da bi bila prominentni avtor (tu tvegam pljuvanje po sebi). Če nosi avtor titulo glede na tega, koliko knjig proda in koliko denarja zasluži pri tem, potem se strinjam.

    Verjetno dela Google kolosalno napako, ko se ukvarja z e-knjigami. Da ne govorim niti o nešteto projektih digitalizacije klasičnih knjig. Ki bodo propadli. Aja..ups. Digitalizirana knjiga ni e-knjiga. (/sarkazem off)

    V pričakovanju...

    OdgovoriIzbriši
  30. rekel si:

    "E-knjiga pa bo nadomestila (a je ne bo izrinila)klasično knjigo v precejšni meri."

    tudi z dodatkom "V tem trenutku imam v mislih predvsem strokovno literaturo." to niti slučajno ne drži.

    ponavljam, tržni deleži so bili ilustracija, ne argument. ogledalo izjavam tipa "e-knjige so ful dabest in ful rastejo in bojo u parih letih zmagale" brez konteksta (ki je pri knjigah relevanten, pri avtomobilih pa ne) seveda ne pomeni ničesar.

    ravno to, da knjiga nima težav, je vzrok neuspešnosti e-knjig, kot je bilo večkrat povedano.

    "marketinški trik" (v tem primeru je morda bolje govoriti o "PR triku") je precej natančen termin. gre za pospeševanje prodaje enega izdelka z lansiranjem in oglaševanjem drugega (niti ne nujno sorodnega) izdelka (ali česarkoli), da se oživi oz. poveča povpraševanje po prvem. najpogostejši primer so nagradne igre; morda temu (e-knjiga/knjiga) najsorodnejši primer pa so predstavitve "konceptnih" avtomobilov (za pritegnit pozornost na znamko) in izdelava luksuznih ali superšportnih avtomobilov "navadnih" znamk (kot sta npr. renault ali škoda), ki kljub prodajni izgubi dvigajo ugled znamke in njenih osnovnih modelov.

    digitalizacija klasičnih knjig (tukaj v smislu klasične literature oz. copyright-expired art) seveda s to debato nima veze. tudi vprašanje digitalizacije mona lise načeloma ne pojavlja v debatah o izzivih sodobnih vizualnih umetnosti.

    rowlingowa je prominenten avtor in skupaj z orjaškim marketingom okoli nje postavlja standarde industrije. knjiga je mass product, tak trg pa vedno sledi največjim.

    google je izključno elektronsko ("virtualno") podjetje in e-karkoli paše v njegov koncept. e-knjige niso izjema. seveda pa gre tudi tu za "marketinški trik", za dviganje ugleda in prepoznavnosti podjetja (v najbanalnejšem smislu pa za ohranitev vrednosti delnic podjetja - zanimivo je spremljati, kako npr. apple vedno lansira nov izdelek po tem, ko začne vrednost podjetja stagnirati ali drseti navzdol). če se pri tem zasluži kak dolar (ali vsaj preveč ne izgubi), toliko bolje.

    ********

    torej ... e-knjige ne bodo prevzele sveta, prav tako pa ne bodo izumrle. služile bodo pospeševanju prodaje klasičnih knjig (velike založbe in knjigarne), dviganju ugleda institucij ali podjetij (kongresna knjižnica, IBM in kazkommerzbank v kazahstanu, google), ter omogočile kakšno drobtinico z velike mize za nekaj malih e-book exclusive založb (ki bodo čisto dobro živele, saj se zna na svetu nekoč z e-knjigami obrnit 10, morda celo 50 miljonov na mesec).

    OdgovoriIzbriši
  31. @Ponpet da gre sasmo za pospeševanje prodaje je težko razložiti na primeru Amazona, ki uporablja dikcijo "Start reading *** on your Kindle in under a minute. Don’t have a Kindle? Get yours here." - ob vsaki knjigi, ki je na voljo kot e-knjiga. Vsaka E-knjiga pa ima tudi svojo stran. To se mi zdi nadomeščanje, zamenjava.

    Naj omenim še to, da za uspeh Rowlingove po mojem mnenju nabolj zaslužen nov način marketinga in ne sam marketing kot tak (ki je itak vedno prisoten).

    OdgovoriIzbriši
  32. @ponpet

    rekel si:
    "E-knjiga pa bo nadomestila (a je ne bo izrinila)klasično knjigo v precejšni meri."

    tudi z dodatkom "V tem trenutku imam v mislih predvsem strokovno literaturo." to niti slučajno ne drži.


    Ne samo, da bo e-knjiga v precejšni meri nadomestila klasično knjigo v strokovni literaturi - v nekaterih segmentih jo nadomešča že sedaj (sploh referenčna literatura tipa slovarji, enciklopedije in podobno).

    1. Da je vzrok neuspešnosti e-knjig ta, da klasična knjiga nima nobenih težav, imaš popolnoma prav. Se podpišem pod to!

    2. Digitalizacija knjig s to temo nima "velike" veze. Le v toliko, da je digitalizirana knjiga tudi e-knjiga. Ali pač ne?

    3. O tem da je knjiga "mass product", pa povprašaj npr. dr. Miho Kovača. Ali še bolje. Povej mu, da se knjigo prodaja enako kot čevelj (tisti iz založniških voda točno veste v čem je vic). :)))

    4. To da je Googlov koncept vse kar je "e", seveda ni res. Podjetje takšnega ranga nikoli ne dela..tako..malce na pamet...mogoče bo pa uspelo. Ne glede na to, koliko ima finančnih sredstev, verjemi, da še kako gleda na vsako svojo investicijo. To velja za vsako resno podjetje. To, da lahko podjetje razmetava z denarjem, če ga ima "preveč", pa je pravljica za lahko noč.


    Potegnem pa isti "bottom line" kot ti:

    E-knjige ne bodo prevzele sveta, ne bodo pa tudi izumrle.

    OdgovoriIzbriši
  33. mitja, amazon je šel v kindle zato, da bo z njimi zaslužil in jih čimveč prodal (400.000 do sedaj, ena blazna projekcija sanja o 4 miljonih kosov do 2010) - to, kar si napisal, je pospeševanje prodaje kindla.

    aja, če se ta nora napoved uresniči (4 miljone do 2010), bo kindle prinesel amazonu 1 % vsega dohodka.

    tilen, vse reči, ki imajo trg in ciljno skupino, se tržijo enako, le prostori in besede se menjajo. čevlja ne boš prodajal z degustacijami v supermarketih, za žeblje ne boš posnel tv spota in knjige ne boš širil s poskusnimi vožnjami. princip pa je povsod isti.

    dr. Kovač je na mladinski knjigi prodajal knjige. kot mass-product. kot čevlje. nenazadnje je bil urednik na MK, ko je ta založba požrla ostale, ane.

    kdo pa pravi, da je šel google v karkoli "na pamet"? za odločitvijo za e-knjige stoji jasna računica in izmerjen porast ugleda, komuniciranja, dobička.

    o tem - ne zmagale, ne izginile - se itak strinjamo. jaz samo pravim, da bodo e-knjige zavzemale majhen, le nekajodstoten tržni delež na knjižnem trgu (kar bo vseeno fantastična rast, glede na to, da je danes nekaj promilov)

    OdgovoriIzbriši
  34. hehe, hecno:

    http://www.itworld.com/personal-tech/62359/five-reasons-iphone-trumps-kindle

    one day soon, the iphone will gain access to the kindle bookstore

    in en mesec za tem:

    http://online.wsj.com/article/SB123613213822225225.html

    Amazon Extends Book Sales Beyond Its Kindle to iPhone

    OdgovoriIzbriši
  35. Res sta me presenetili intenzivnost in vztrajnost razprave in čeprav je ostrina občasno ušla pod prag mojih kriterijev akademske razprave sem jo zvesto in z zadovoljstvom sledil.

    Ali mi je razprava pomagala pri urejanju mojega uporabniškega odnosa do tega vprašanja težko rečem, moje zaupanje v prihodnost e-tiskov npr. ni nič manjše. Pač ne verjamem, da bo leta 2080 tisk ohranil pretežno papirno izvedbo.

    Na odločitev ali se je vredno vključiti med uporabnike bralnikov že danes tudi nimam zelo drugačnega stališča, morda v toliko, da bi zdaj počakal kakšna bo usoda novega barvnega bralnika, ki ga je ponudil Fujitsu, preden bi kupil "evropsko prilagojenega" Kindla. Poudarjam pa, da verjamem, kako je današnja rešitev bralnikov zelo zgodnja razvojna faza in da bo izvedbena modaliteta, znova npr. v letu 2080, zelo drugačna (razmišljam v smeri holografije in pd.). Ali pa je bralnik že danes stroškovno upravičen: seveda je to odvisno od gospodarnostne presoje, vendar pa glede na to, da doslej nobenega računalnika sicer nisem uporabljal več kot tri leta bi mi količina prebranega materiala na bralniku (ne govorim zgolj o knjigah!) v treh letih najbrž povrnila dobršen del vložka, da ne govorim o neprimerno učinkovitejši, udobnejši in prijetnejši rabi kot jih nudijo današnji "notebooki" (sam danes na svojem prenosniku preberem tudi vse časnike, ki jih sledim).

    K zadnjemu komentarju o knjigah na iPhonih pa: prepoznavna je značilna tržna startegija v računalniški industriji, kjer proizvajalci "razvijajo" kupce, ti pa zopet proizvajalce.

    OdgovoriIzbriši
  36. Vrnil sem se z nekajdnevne službene poti in komaj uspel prebrati vse, kar ste med tem časom zapisali, pa še to vse o ENI sami temi, pridni! Škoda le, da je bila spet tako pičla udeležba pri anketi, odzivi nanjo pa so prijetno presenetljivi. Malce burni na trenutke, pa saj je tako lažje izbrskati več različnih mnenj, kar naj se krešejo!

    Začel bom od zadaj, s komentarjem kolege Franca. Sva ista generacija in očitno že bolj nagnjena k strpnosti in kakšnemu (primerjalnemu) pogledu nazaj (Franc, prijetne spomine mi je obudil vaš komentar pred časom, ko ste omenjali našo »prednico« gospo Gorčevo, tudi jaz sem jo poznal in občudoval!). Mislim, da se vse preveč živciramo okrog stvari, ki je še zelo, zelo v fazi koncepta in se je komaj začela materializirati. Čez desetletje ali dve naši zanamci več ne bodo vedeli, kakšni so bili bralniki, o katerih se tu kregamo. Tudi jaz se nagibam k razmišljanju, da bo holografija ali kaj podobnega tisto, kar bo uporabljala prihodnost.

    Dopolnilo anketi – trije ponosni lastniki, 1 ženska in 2 moška, 2 mlada in en star(ejši), vsi zmerno zadovoljni. Le tista o »še nikoli slišal« je bolj splošno gledano problematična. Kaj pa »že kdaj videl« in vedel, kaj je to? Tudi v knjižničarskih sferah . . . tudi mlajša generacija, da ne govorim o nas fosilih. Pred nekaj meseci sem na strokovnih izpitih mlajšim diplomiranim bibliotekarjem/kam neprevidno pokazal tak bralnik . . . hm, hm, hm . . . le kaj bi to lahko bilo? Nisem dobil odgovora.

    Cena je danes zares pretirano visoka, čeprav še vedno primerljiva z nakupom dveh ali treh tiskanih slovarjev povprečnega obsega (slovenski so tako ali tako blazno dragi). Ampak saj vemo, kako je s ceno tehnologije. Isto velja za standardizacijo, ki v kratkem tako ali tako prisili proizvajalce k sodelovanju (tudi IBM deluje na 220 V in ima metrične vijake). Pogled nazaj – pred 25 leti, ko so začeli prihajati v knjižnice CD-ROM-i, je stal tak bralnik (pogon) kakih 2000 takratnih DM (preračunano nominalno in zelo približno, je to danes okrog 1000 EUR), zapisi pa niso bili standardizirani (Philipsov bralnik ni bil uporaben za Sonyjev zapis). Oboje je danes preteklost, ki nas več ne obremenjuje. Malce ironično – tudi polnilniki za prenosne naprave, npr. telefone, še niso standardizirani . . .

    Pitijsko vprašanje – kdaj kupiti? Vedno je prezgodaj in nikoli prepozno (?). Kot za večino sodobne tehnike velja pravilo, da boš kupil najnovejši model, ki pa bo že ob nakupu zastarel. Čakati na »the ultimate« dovršen in cenen izdelek pomeni čakati v neskončnost. Upam, da bodo tudi bralniki doživeli tak viharni razvoj. Spet pogled v preteklost – v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je prišel ZX Spectrum (za mlajše nadobudneže še razlaga – to je bil majhen računalniček brez monitorja (uporabil si TV), brez zunanjega pomnilnika (uporabil si kasetofon, na katerem je babica poslušala Avsenike), s tipkovnico, ki je bila slabša od katerega koli današnjega kalkulatorja po 5 EUR, rekli smo ji »radirke«), stal je eno mojo mesečno plačo, imel je 48K pomnilnika (sic !!!!) in komajda možnost priključka na tiskalnik . . . in sem ga kupil. Če bi čakal na dovršen, poceni itd. računalnik, bi še danes tipkal na pisalni stroj.

    Dogajanje okrog elektronskih knjig in bralnikov je seveda tipično tudi precej evforično, malce zaradi resnične revolucionarnosti spremembe in velikega posega v naše stoletja uveljavljene življenjske navade, že kar vdora v intimni svet sobivanja človeka in (tiskane) knjige, mnogo bolj pa zagotovo zaradi poskusa marketinškega udara in indoktrinacije tržišča (= potencialnih kupcev, ki nasedejo-mo) v smislu: e-knjiga je »in«, če hočeš biti »in«, boš tudi ti postal »fan« e-knjige in boš to vsem okrog sebe tudi povedal . . . S telefončki je bilo pred leti enako in poglejte, kam smo prišli – kolesarji in motoristi znajo(mo) živeti brez čelade (dokler gre . . . ) brez telefončka pa več ne moremo živeti! Indoktrinacija na napačnem koncu! Velika napoved »izumrtja« knjig se je bombastično pojavila pred nekaj več kot desetletjem po inavguraciji bralnika Bookman na Frankfurtskem knjižnem sejmu, potem malce zamrla (zaradi vseh pomanjkljivosti, ki ste jih razpravljalci pred menoj že našteli) in se pred leti zopet okrepila. V tem času je nastalo tudi nemalo zmede okrog razumevanja izraza elektronska knjiga. Tudi naša debata tukaj kaže, da se tudi mi pogovarjamo o vseh možnih pojavnih oblikah elektronske knjige, čeprav je anketa načela samo vprašanje perspektivnosti elektronskega bralnika in se v vsebino (e-content) ni spuščala.

    Slovenščina je gotovo omejitveni faktor uporabnosti, ko govorimo o popularizaciji in razširjenosti bralnikov, saj je pomembna vsebina, ki bo pritegnila ali pa ne, orodje se bo razvijalo in ga bomo kupili/uporabljali neodvisno od tega. Prihajalo bo do močne stratifikacije uporabnikov glede na vsebino – znanstveno, poljudno, beletristiko. Saj je zdaj prav tako pri uporabi tiskanih medijev – delež tujejezičnih dokumentov, ki jih »povprečen bralec« uporablja na znanstvenem in strokovnem nivoju je relativno visok, pri beletriji pa relativno nizek (hiter pogled na najbolj brane knjige v slovenskih knjižnicah v prvih dveh mesecih leta 2009 kaže, da so med prvimi 100 sami slovenski avtorji, nekaj del je tudi strokovnih). Razširjenost uporabe bralnikov za strokovno delo bo vsaj v začetku bistveno večja, kot pa za razvedrilo in kulturne užitke. V razpravi je že bila omenjena slovenska založba, ki pripravlja elektronske knjige pravzaprav samo kot stranski proizvod k tiskani, od tod tudi dokaj nizka cena, v tem primeru celo nekajkrat nižja od cene tiskane izdaje. Kolikor sem sam pokukal tja (saj ni kaj dosti videti) pa so formati povsem uporabni (npr. lit). Tam sem skoraj zastonj kupil elektronsko izdajo knjige, ki je v tiskani obliki (okrog 100 EUR) nikoli ne bi kupil. Tudi ponudba brezplačnih strokovnih knjig v tujini ni več majhna, tudi priročniki so med njimi.

    Pri ceni sedaj dostopnih knjig (vsebin, ki jih naložimo v bralnik) ne pozabimo, da je cenovni model šele v nastanku in predvsem prilagojen uporabi na osebnem računalniku kot varianta tiskani izdaji (npr. s programom-bralnikom MSReader, ki je brezplačen). Spet pogled nazaj – pred leti je bil cenovni model zagotavljanja dostopa do podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov povsem drugačen od današnjega, v začetku licence celo niso dovoljevale uporabe v knjižnicah! Ja, Franc, časopis Delo je pač fenomen, saj tudi s tiskano izdajo ni kaj bolje – od nedavnega moram poleg Dela kupovati tudi ducat prilog, ki jih niti ne odprem, čista izguba mojega denarja in nepotrebna potrata papirja. Pač izraba monopolnega položaja, ampak kot pravi slovenski pregovor, »za vsako rit raste šiba v grmu« in tudi tu je pričakovati drugačen razvoj. Upam.

    Glede števila dostopnih vsebin (elektronskih knjig v smislu e-content, takrat jasno samo v angleškem jeziku) ponoven skok v preteklost – ko so se začele v začetku osemdesetih let v knjižnice »vrivati« prve podatkovne zbirke na CD-ROM-ih, so statistiki na celem svetu našteli okrog 180 tako dosegljivih zbirk! Kdo med nami bi jih znal našteti danes?!

    Ko govorimo o vsebinah, ki so praviloma dosegljive na spletu (redkeje na optičnih diskih, nekatere založbe pa ti pošljejo kar po telefonu), smo doslej razumevali predvsem vzporedne izdaje (knjiga je izšla v tiskani obliki, ob tem pa še kot elektronska knjiga, ki je pravzaprav samo stranski proizvod priprav za tiskano) in za nazaj konvertirane dokumente (skenirane in OCR ali celo pretipkane; skeniranje bo neizogibno doletelo vso tiskano produkcijo človeštva do danes!), vse pogosteje pa se pojavljajo tudi izvorno digitalne elektronske knjige, ki nimajo svojega tiskanega ekvivalenta. Doslej so bile to predvsem strokovne in znanstvene knjige (pozabimo ta hip na članke), leposlovje samo izjemoma in brez velikega uspeha ali celo s polomijo (Stephen King).

    Na bralniku uporabnih slovenskih leposlovnih besedil ni tako malo, pa še zastonj so, vendar je izbor omejen na klasiko (kot posledica famoznega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in usihanja taiste pravice z leti), vprašljiva pa ja včasih tudi verodostojnost nekaterih besedil (skeniranje in OCR, pretipkavanje ipd. brez korektur in včasih malo »šlampasto«) oz. nepoznavanje verzije/izdaje, ki je bila uporabljena za konverzijo. Sam zakon pa je seveda kot tipičen zakon, ponekod nekritično preveč restriktiven in s tem nerazvojno naravnan, ponekod luknjast kot švicarski sir. Istočasno pa seveda zamuja in ne dohiteva razvoja. Nič boljši ni Zakon o obveznem izvodu (ki pa je pa menda v reviziji), ki seveda tudi posega v elektronsko produkcijo in »mu marsikaj ni jasno«..

    Posojanje bralnikov – res zanimiva ideja, vendar ob trenutnih cenah in še vedno preveliki občutljivosti/lomljivosti ni izvedljiva. Pač pa bi bilo treba urediti drugače – »posojati« vsebine, ki jih bralec potem lahko uporablja na knjižnični ali na lastni napravi, pa naj bo to bralnik, PC, prenosnik ali telefon . . . Saj tudi cede predvajalnikov pa prej gramofonov in kasetofonov ni bilo na posodo. Očala imam svoja, knjižnica naj mi posodi vsebino.

    Največji in res skokovit napredek je zagotovo uporaba elektronskega papirja, resolucija je za običajno rabo že zadovoljiva, uporaba sivin tudi, barva že prihaja, sam e-papir je sicer upogljiv, treba ga bo le skriti pod kaj bolj odpornega kot danes in v mehkejšo škatlo (tanjša žepna knjiga se tako lepo oblikuje po tistem pod žepom na kavbojkah . . . ). Predvsem pa fascinira poraba, tako rekoč kapljica/100 km :-) , ki traja in traja . . . Ne poznam resne naprave, ki bi jo lahko »kuril« dan za dnem, ves dan, teden za tednom . . . z enim samim polnjenjem. Torej počitnice na samotnem otoku pod palmo s celo knjižnico romanov in brez polnilnika! Vsaj dva tedna.

    Poleg knjig, naj bo strokovnih, znanstvenih ali leposlovja, in raznovrstnih člankov je bila samo bežno omenjena možnost prenašanja in uporabe tudi drugih vsebin, na primer lastnih zapiskov, od osnutkov do dokončnih besedil (tudi čista klasika kot so doc, pdf, html) pa seveda tudi zvoka. Zvočnice (zvočne knjige) so pri nas skoraj neznane, v tujini so v knjigarnah poleg tiska tudi posebne, kar dobro založene police zvočnih knjig, tudi takih za odrasle, zopet pa trčimo na problem ne-slovenščine. Za slike je še nekoliko prezgodaj, čeprav bralnik zmerno lepo in doslej samo črno-belo prikaže tudi fotografije, pri tem se še kar znajde z resolucijo in velikimi datotekami. Res pa je dvoje in to je treba pri presoji upoštevati:
    - naprava je (vsaj danes) relativno specializirana, njena namembnost je zelo ozko definirana, zato ne pričakujmo od nje več, kot ji je bilo namenjeno; za več uporabimo kaj drugega (dokler ne bo, vsaj verjetno, prišlo do večje integracije funkcij)
    - navada je železna srajca, bralnik je treba preizkusiti in se ga malo tudi navaditi (ko sem bil majhen mulc, je pivo smrdelo in bilo ogabno grenko, danes pa . . . )

    Za zaključek spet pitijsko vprašanje (in provokacija iz ankete) – Bo elektronska knjiga (bralnik) nadomestila tiskano knjigo? Mogoče . . . Pred stoletji sta pšenica in bela moka nadomestila piro in ajdo, ki sta postali redki in samo še hrana revežev, danes sta pira in ajda ponovno na jedilnikih, tokrat najprestižnejših restavracij in med dražjimi živili za bogatejše . . . Mogoče bo tiskana knjiga čez čas postala privilegij redkih sladokuscev, nekakšen slowfood izbranega kroga ljubiteljev knjige?

    OdgovoriIzbriši
  37. Vidim, da prihaja nova anketa, ki je nekoliko bolj odzivna, bi že pred razultati rekli kaj na temo zaposlovanja, ki je gotovo pereča bol v našem svetu. O bolonjskih študentih in zaposlovanju le teh v Sloveniji ne moremo kaj prida govoriti, izkušenj še ni, kljub temu, da prihajam s fakultete, ki je prva vpeljala nove programe. Kako, kaj, zakaj s študijem pa predvidevam ne ve niti naš vrh. Počakajmo na odzive...

    OdgovoriIzbriši
  38. @ Janez: vesel sem, da sta generacijska vez in geolokacijske korenine tudi lahko dejavnika soglasja :-)

    OdgovoriIzbriši
  39. Vem, da se ne pogovarjamo o časnikih, ampak o njihovi sestričnah knjigah pa vendar tole razmišljanje odkriva nekatera dejstva, ki veljajo za oba medija vsebin: http://qik.com/video/1230827/what-will-news-look-like-in-future-sxsw, ko oba digitalno odraščata...

    OdgovoriIzbriši
  40. Zdravo!
    Nisem brala vsega, priznam!
    Nekaj pa me vseeno zanima: Zakaj sploh bralnik?
    Saj imamo vendar PCje. E-knjige se da povsem lepo brati tudi preko njih. In če imaš prenosnik, zakaj bi šel v nakup nekaj novega, saj tudi tega lahko neseš s seboj? =)

    OdgovoriIzbriši
  41. Zadovoljni uporabnik e-knjige

    Graf na spodaj priloženi spletni strani ravno ne kaže, da bi e-book umiral, kaj šele da bi bil mrtev.
    Ravno nasprotno, da je v "eksplozivni (eksponentni) rasti"

    http://www.openebook.org/doc_library/industrystats.htm

    Sicer pa čisto razumem nekatere, posebno založnike, da jih je malo postalo strah za bodoči posel v papirni indistriji. Ah, se bodo že privadili :-)

    Napovedujem in si upam staviti, da bo po prodaji čez nekaj let (recimo čez 5 let ali kako leto prej) delež e-book : knjige večji od 50%

    Sam že skoraj 1 leto uporabljam iLiad, zdaj pa (pa ko ga vedno bolj uporablja tudi moja draga) sem si nabavil še BeBook, ki je fantastičen, ne samo za branje beletristike, tudi za strokovno literaturo (računalništvo)

    Zakaj e-book in ne druge nnaprave, ki jih imam ravno tako v posesti in sem jih že tudi preiskusil (laptop, PDA, iPod)?

    1- zato, ker je e-ink prijaznejši za oči, kot naprimer LCD, ali mali ekrančki mini naprav kot je iPod

    2 - zato ker je ravno dovolj velik, da ga še lahko stlačim v torbico za s sabo

    3 - ker baterija brez polnjejnja zdrži tudi 14 dni, (koristno na dopustu ali na daljših vožnjah) .

    4 - ker imam stalno s sabo in vedno na razpolago preko 500 knjig, kjerkoli že sem, v službi, na dopustu, na vlaku, na avionu ..

    5 - ker mi je nova knjiga lahko na razpolago tudi že mesece pred izzidom v papirnin izdaji in to takoj preko interneta (O'Reilly že nekaj časa prakticira beta knjige, kar je zelo zanimiva in koristna novost, tudi zaradi sprotnega feedbaka bralcev na nastajanje knjige)

    6 - nenazadnje zato, ker sem ekološko osveščen in ne podpiram sekanja gozdov za papirno industrijo, ki za moje pojme dela preveč potratno s papirjem, kar se mora prej kt slej nehati :-(



    Kakorkoli e-book ima še svetlo prihodnost, ki se je pravzaprav šele dobro začela, kljub namernemu zaviranju in onemogočanju s strani založniških hiš. Napredka se pač ne da zaustaviti ..

    OdgovoriIzbriši
  42. @Anonimni

    Prosim da se v bodoče predstaviš. Malo komentarja na tvoje pisanje:

    1. Zadovoljen uporabnik e-knjige ali e-bralnika? :)
    2. Zanimivo pri O'Reillyu je to, da njihove e-knjige ne vsebujejo DRM.
    3. Kar se pa okološke osveščenosti tiče, pa ne bi na tem mestu zavajali bralcev ;). Koliko energije gre namreč v razvoj e-bralnikov in e-knjig in kakšne so posledice z odpadki? (zelo poenostavljeno povedano)

    4. Založniki se za svoj posel ne bojijo. Velika večina njih je namreč enaka tako v papirnem kot elektronskem založništvu. Kar se pa zaviranja tiče, je pa naslednja analogija na mestu: naftni lobi zavira razvoj avtomobilov na elektriko. (/sarkazem off)

    OdgovoriIzbriši
  43. Moje ime je Miha, (če to kaj več pove, kot Anonimni)

    Sem pa res zadovoljni uporabnik celotne tehnologije, ki gre nezadržno v smeri omogočanja branja (e-)knjige in ne toliko konkretnega e-bralnika (kot nosilca vsebine knjige).

    Bralniki so le medij, ki se še izpopolnjuje, podobno, kot je medij narezan papir ali kot so bili nekoč papirusovi svtiki. Na medij se prenese vsebino knjige in ta je najpomembnejša. Ista vsebina (e-knjiga) se tako lahko prenese na zelo različne bralnike.

    Tisto, kar me pa pri tem fascinira, je sam potencial tehnologije e-knjige, ki se ga verjetno še niti dobro ne zavedamo, kot se še pred desetimi leti tudi ni vsak zavedal ogromnega potenciala interneta.

    Bralniki se seveda še izpolnjujejo in v naslednjih letih se pričakuje še veliko novih in praktičnih izboljšav, preden bodo zadeli tisto pravo.

    Sicer sem pa že s sedanjimi modeli dokaj zadovoljen. Najpopularnejši Kindle je sicer za moj okus pregrd in ga ne bi maral, tudi, če bi se ga pri nas dobilo, iLiad je malce (pre)drag za širšo uporabo, ima pa skoraj vse, kar se od bralnika pričakuje, od WiFi-ja (interneta) do možnosti pisanja po e-knjigi s stylusom, do visoke resolucije s 16 odtenki sivine. Edina njegova slabost je slaba baterija, ki jo je treba polniti vsak dan. (menda zaradi slabe softverske rešitve in wifi-ja, kar pa bo v naslednjih inkarnacjah menda tudi odpravljeno)

    Zaradi tega je meni bolj všeč pol cenejši in preprostejši BeBook, ki ima od vseh bralnikov tudi najbolj vzdržljivo baterijo in na katerem je mogoče brati praktično vse formate e-knjig, kar jih obstaja.
    To dvoje, poleg lične ergomnomike, pri meni prevaga nad vso multifunkcionalnostjo iLiada.
    Tudi Sonijev bralnik sem že preiskusil, vendar me ni tako zelo prepričal. Z naslednjimi napovedanimi modeli se bodo morali še malo potruditi.


    Glede ekološke upravičenosti so tudi že bili narejeni različni izračuni in tudi po najbolj črnem izračunu za elektronsko industrijo e-bralnikov, ni nobenega dvoma, da uporaba papirja za knjige in periodiko dela okolju neprimerno večjo škodo od e-bralnikov.

    Odpade vso sekanje dreves za papir, odpadejo vsi transportni problemi (tovornjaki, ki prevažajo tone in tone papirja namreč tudi onesnažujejo) in odpadejo tudi ne tako majhni problemi s skladiščenjem knjig (in tudi odpadnih knjig).
    Doma naprimer ne rabiš več nobenih posebnih knjižnih polic, ker je lahko vseh "stotisoč knjig" naloženih na nekaj kartic velikosti parih kvadratnih centimetrov.

    Tudi knjižnice prihodnosti ne bodo več velikanske zgradbe z dolgimi policami zaprašenih knjig in s kroničnim problemom prostorske stiske. V e-knjižnicah bomo lahko vso željeno literaturo poiskali kar iz svojih domačih naslonjačev ali celo iz ležalnika, medtem, ko bomo uživali na dopustu na plaži in si željeno branje kar mimogrede naložili na svoj e-bralnik in začeli takoj uživati v branju.

    Zavedati se je treba, da bralne navade ostajajo, tisto kar se pa korenito spreminja, je tehnologija branja in dostopa do vsebine.

    OdgovoriIzbriši
  44. En zanimiv link do raziskave o okoljskih vplivih in primerjave med e-knjigami in papirnatimi knjigami

    http://www.ebookweek.com/ebook_environment.html

    Na tej strani je tudi link na 250 strani dolgo študijo v pdf, kjer se upoštevajo različni faktorji od sestave materiala do življenske dobe posameznih sestavnih materialov.


    Ko sem v prejšnjem postu omenjal strah in odpor profesionalnih založnikov do e-knjige, nisem imel v mislih nobene teorije zarote ali česa podobnega, ampak preprosto dejstvo, da je samozaložništvo veliko enostavnejše pri elektronski obliki knjige, kot pri papirni, ki iz razumljivih razlogov potrebuje za sabo celo verigo infrastruktur in posrednikov od papirne industrije do distribucije izdaj pa do skladiščenja ter izločanja neprodanih knjig in podobno.

    Vse to pa pri elektronski izdaji knjige dobesedno odpade.


    Miha

    OdgovoriIzbriši
  45. @Miha

    Gre se samo za to, da je "psihološko boljše" nekoga naslavljati z imenom namesto "Anonimni".

    1. Malce si negiraš. Najprej pišeš o tem, da ti gre bolj za e-knjigo kot e-bralnik, potem pa večino časa pišeš o e-bralniku (/sarkazem on).

    2. E-knjiga ima res potencial, vendar daleč od tega, kar je bil potencial interneta.

    3. Tvoji "pros and cons" za e-bralnike so zanimivi in bi rad videl, če bi spisal še kakšno morebiti širšo recenzijo določenega bralnika (da mogoče naredimo objavo samo na to temo).

    4. Kar se tiče ekološke osveščenosti, podajaš primere, ki jih učijo v osnovni šoli. Kar se pa tvoje spletne povezave tiče. Ne gre za neko resno znanstveno raziskavo, kar pove tudi stavek na dnu spletne strani:"Oh, another benefit of purchasing an e-book? You can shop for your book without ever leaving home! Why not give our own Read an E-Book Week e-book store a try?"

    5. Po drugi strani pa je zanimiva magistrska naloga, ki jo omenjaš in je dostopna tu - Printed Scholarly Books and E-book Reading Devices: A Comparative Life Cycle Assessment of Two Book Options. Zelo zanimivo branje, vendar z zadržkom:

    * To magistrsko nalogo je že "po defaultu" produciral nekdo iz šole, ki se ukvarja s to tematiko (School of Natural Resources and Environment).
    * V zaključku ponuja vsaj 1 nebulozo:"E-readers are more compact and are less material intensive than the equivalent number of printed books." Ključna beseda je seveda "equvalent". Vendar knjige narejene iz brezkislinskega papirja, bodo zdržale NEPRIMERNO več časa kot vsaka elektronska naprava.
    * Potrebno je biti skeptičen in stvar preveriti iz čimveč možnih zornih kotov. Trdim, da gledano na svetovni ravni, produkcija papirja pomeni zanemarljiv delež "onesnaževanja". Če sem sarkastičen, bi celo rekel produkcija papirja > avtomobilska industrija > kravji drek.

    6. Samozaložništvo ima svoje prednosti, tega ne zanikam - pokaži pa mi vsaj 2 knjižni uspešnici, ki so bile sproducirane na takšen način. Klasično založništvo bo po mojem skromnem mnenju propadlo približno takrat kot klasično natiskana knjiga (to je cca nikoli).

    OdgovoriIzbriši
  46. Ne vidim kontradikcije v razlikovanju med e-book tehnologijo kot tako in konkretnimi e-bralniki.

    Meni se zdi zanima in me fascinira sama ideja elektronske knjige, kako bo na koncu realizirana in kakšne vse lastnosti imajo konkretni bralniki, se mi pa trenutno ne zdi tako pomembno.

    Zato tudi nisem navdušen nad pisanjem širših recenzij posameznih bralnikov (ali na kratko delanjem EPP za posamezne blagovne znamke, razen, če so mi za reklamiranje njihovih proizvodov te firme pripravljene plačati :-) ).

    Sicer pa ponudba današnjih bralnikov še ni prav velika, čeprav prihajajo na trg vedno novi veliki igralci, kot naprimer Fujitsu in Samsung. Najpopularnejši modeli mi tudi niso preveč pri srcu, nekaj posrečenih modelov, ki so mi bolj všeč, pa verjetno niti ne bo preživelo, vendar to ne omaja mojega prepričanja, da bo razvoj neizogibno šel v tej smeri.


    Glede ekologije me je težko prepričati, da je tisoč knjig spravljenih na kartici površine nekaj kvadratnih centimetrov bolj pogubnih za okolje, kot tisoč istih knjig natiskanih na papir.

    Zgoraj je nekdo omenjal Rowlingowo in njenega Harrija Potterja. Izračuali so, da je bilo potrebno za tiskanje izvodov njene zadnje knjige, ki so bili prodani le v 24 urah, posekati 120.000 dreves.
    Če bi si to isto izdajo lahko ljubitelji Harryja Potterja nabavili in prebrali v elektronski obliki na medijih, ki jih tako že uporabljajo (računalniki, telefoni, iPodi in vedno več e-bralnikov), bi teh 120.000 dreves še vedno živelo in nas oskrbovalo s kisikom. Rowlingowa pa je tako s svojim trmastim vztrajanjem na neelektronskih izdajah svojih knjig postala pravi pravcati mass tree-killer. Sram jo bilo :-)

    Dve najbolj znani (in uspešni) knjigi iz samozaložbe sta Biblija in Koran.
    Ok, kasneje so jih začele tiskati tudi različne založbe, ampak to je že druga zgodba.


    Aha, še to, "never say never" ;-)

    Miha

    OdgovoriIzbriši
  47. @Miha

    1. Je velika razlika med pisanjem recenzij (ki jih v našem prostoru manjka..ampak res...manjka!) in delanjem reklame.

    2. Moj namen ni nikogar prepričevati kar se ekologije tiče, ampak pozivam k treznemu razmišljanju. Tisoč natisnjenih knjig ALI tisoč e-knjig = 0 (ali skoraj nič) onesneževanja na globalni ravni.

    3. Kar se Rowlingove tiče - pokaži mi ta famozen izračun, prosim. :)

    4. Tvoja izjava o najbolj znani knjigi, ki je bila "izdana v samozaložbi" pa je izjava, ki me je v tem tednu najbolj nasmejala. :) - obstaja angleška besedna zveza za tole situacijo, malce slengovska - "epic fail".

    Da pa ne bo pomote - moj komentar na samozaložništvo izhaja iz tvoje "definicije":

    "samozaložništvo veliko enostavnejše pri elektronski obliki knjige, kot pri papirni, ki iz razumljivih razlogov potrebuje za sabo celo verigo infrastruktur in posrednikov od papirne industrije do distribucije izdaj pa do skladiščenja ter izločanja neprodanih knjig in podobno."

    Samozaložništvo se je pojavilo približno vzporedno s klasičnim. Vendar današnje oblike samozaložništva nikakor ni primerjati z obliko v poznem 15.stoletju. Wikipedia ponuja pojasnilo k osnovnim pojmom - Samozaložništvo.

    Na koncu na primer piše:

    "Self-published works that find large audiences are extremely rare, and are usually the result of self-promotion. However, many works now considered classic were originally self-published."

    Ključne besede so tu: "extremely rare" in "originally". Kar bi v kontekstu pomenilo, da je bila mogoče samoizdan 1.natis, ki v vseh naslednjih nakladah številčno pomeni nič.

    Še enkrat sprašujem, tokrat bolj natančno, v tvojem kontekstu: pokaži mi vsaj 2 knjigi, ki sta uspešnici v "elektronskem samozaložništvu".

    :)

    OdgovoriIzbriši
  48. Za izračun števila posekanih dreves ni potrebna nobena višja matematika, če je znano število prodanih izvodov in masa lesa (papirja), potrebnega za eno knjigo.

    Izračuni so narejeni na internetu, če malo poguglaš, en primer je naprimer tukaj:

    http://environment.about.com/od/recycling/a/harry_potter.htm

    kjer se pa omenja celo 217.000 dreves.
    Račun, ki sem ga jaz omenjal, je veljal samo za prodane izvode v prvih 24 urah, zato je moja številka manjša vendar s 120.000 drevesi še vedno nerazumno enormna.

    Kakorkoli že na to gledamo, masovno ubijanje dreves (tudi tako lahko imenujemo obsežna izsekavanja gozdov, za katerimi ostajajo velikanske puščave) je treba čimprej ustaviti, o tem ni nobenega dvoma in k temu bo lahko veliko pripomogel tudi pojav e-knjige.


    Vprašanje o uspešnih elektronskih izdajah v samozaložbi je podobno, kot če bi na začetku prejšnjega stoletja spraševal po uspešnih znamkah avtomobilov, ki jih tudi še ni bilo, vendar se je že nakazoval bodoči trend.


    Pravih uspešnic v popolni samozaložbi verjetno ne bo prav veliko nikoli, saj je poleg pisanja knjige potrebna tudi njena uspešna predstavitev širšemu bralstvu, torej njeno reklamiranje, kar bo pa verjetno še vedno ostalo v pristojnosti založb tudi v prihodnosti, ki bodo za to dejavnost le bolj specializirane in boj bo bolj "mesarski".

    Odpadlo bo pa veliko drugih (in kot vidimo, nepotrebnih) stroškov, ki so zdaj vezani prvenstveno na proizvodnjo in distribucijo papirja.

    Miha

    OdgovoriIzbriši
  49. @Miha

    Se zadnjič kar se tiče "ekologije" :). Povej mi, kaj kdo smatra za drevo. Je to smreka, hrast ipd. v višini 2m, 20m? Tisti izračuni zopet..niso kaj preveč verodostojni ;). E-knjiga ne bo kaj veliko pripomogla k ustavitvi "ubijanja dreves", kot ti temu praviš. Če kaj, se bomo kvečjemu malo boljše počutili, saj bomo tako "reševali planet".

    Kar si povedal o samozaložbi v zadnjem komentarju, se strinjem.

    Stroški pa niso ponavadi nepotrebni. V času "kapitalizma" se stroški zelo hitro racionalizirajo...

    OdgovoriIzbriši
  50. V tistih izračunih so upoštavana odrasla, zrela drevesa in ne neki poganjki. Groba ocena je, da je za tono papirja potrebnih približno 17 odraslih dreves.

    http://cadlab6.mit.edu/2.009.wiki/anchor/index.php?title=The_number_of_trees_used_to_print_all_the_Harry_Potter_books

    Tu je še en izračun za vse izdaje knjig Harry Poterr ko je še malo korigiran in zmanjpšan, to znese 4 milijone dreves.

    Pazi to, 4 milijone dreves umre samo za Harryja Potterja!! A ni to absurd!
    Kje so pa še vse druge knjige.

    Tovrstna globalna katastrofa se definitivno mora enkrat zaustaviti.

    Ker pa potrebe po znanju in knjigah samo naraščajo in se še dolgo ne bodo ustavile, se rešitev ponuja kar sama v obliki elektronskih izdaj.


    Miha

    OdgovoriIzbriši
  51. dr. Miran Hladnik: Za elektronsko knjigo

    http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html

    OdgovoriIzbriši
  52. in še odgovor na članek:

    http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/iskric-eknjiga.doc

    OdgovoriIzbriši
  53. Pozdravljen Ponpet in hvala za link!
    Poudarjanje fizičnosti knjige, ker "spada zraven" ni ravno prepričljivo. Morda obstaja kakšna raziskava o pomembnosti in razliki med "občutki"? Do takrat je to samo mnenje o katerem se zaradi popolnoma drugačnih osebnih izkušenj nikakor ne morem strinjati.
    Glede ohranjanja - svoj USB ključek sem opral v pralnem stroju 2x in vse je ostalo na njem. Še več, neka moja seminarska naloga iz leta 1997 je še vedno dostopna le zato, ker je na internetu. Verjemite mi, druge seminarske naloge, ki jih nimam v elektronski obliki niso več uporabne.
    Digitalizacija po mojem mnenju ni namenjena samo iskanju ampak enostavni in priročni uporabi.
    Glede vsega o piratstvu - kaj se je zgodilo glasbeni industriji? Ali je propadla ali se je prilagodila?
    Škoda da poleg Rowlingove ne omenjaš primera J.R.R. Tolkien, ki ga ni bilo mogoče kupiti nikjer v nobeni e-obliki. Niti slišati niso hoteli o tem. Do 19. 4. 2009. Založnik HarperCollins e-books se je šele zdaj odločil drugače. Bo Rowlingova sledila? Upam da bo, tako kot v primeru glasbene industrije odločilo to, kar si želijo stranke.

    OdgovoriIzbriši
  54. Rowlingova ne bo sledila Tolkienu. Za razliko od njega je ženska - predvsem pa je še živa.

    OdgovoriIzbriši
  55. Primer Rowlingove postaja že počasi izpet. V tem trenutku ima seveda lahko trdna stališča. Ko pa se bo prodaja njenih knjig na določeni točki ustavila, verjemite, da bodo založniki iskali še kakšen vir zaslužka. Tedaj naenkrat načelnost ne bo več tako pomembna...

    @Jože

    Ne razumem tvojega komentarja o ženski in to da je živa. Tolkien, ne glede na to ali živ ali mrtev, je avtorsko zaščiten. Kot sem povedal, načelnost se pri morebitnem zaslužku skrije...

    OdgovoriIzbriši
  56. Prav, pišem bolj počasi: Rowlingova je preveč brihtna, da bi se šla te e-bogsigavedikaj. Tolkien pa je mrtev in zato nima vpliva na odločitve Zaentza in "tolkien enterprises", kaj bodo počeli z njegovimi deli. Če bi bil še živ, bi bil proti; tako kot je bil naprimer proti ekranizacijam svojih del, ko je bil še živ.

    OdgovoriIzbriši
  57. @Jože

    "Rowlingova je preveč brihtna, da bi se šla te e-bogsigavedikaj?" Brez zamere, samo izgleda, da se ti o e-knjigah ne sanja prav dosti, saj drugače ne bi trosil takšnih nebuloz. Mogoče si v sorodu z Meto Malus, da veš, kaj bi Tolkien hotel? (/sarkazem off)

    Če ne drugega, je ekranizacija kvečjemu ogromno prispevala k prepoznavnosti Tolkiena. Še ena na račun Rowlingove - ve mogoče kdo razmerje, koliko ljudi je prebralo njene knjige in koliko ljudi je gledalo filme? Hja, verjetno je film res manjše zlo kot e-knjiga. Pa še spiratizirati se ga ne da. (/zopet sarkazem off)

    OdgovoriIzbriši
  58. bibliotekarji, ste vidli intervju z vašim profesorjem v Objektivu (Dnevnik, 30.5.)?

    http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270647

    OdgovoriIzbriši
  59. @Ponpet: Najlepša hvala za informacijo. Res zanimivo razmišlanje prof. Kovača.

    OdgovoriIzbriši