Strani

Prikaz objav z oznako konferenca. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako konferenca. Pokaži vse objave

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live
Posted by na dan 5 komentarjev:
oznake: , , , , , , , , ,

2.10.18

Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.
Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:
  • avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons; 
  • člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
  • pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
  • pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
  • za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
  • odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
  • hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
  • člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 


Related imageKnjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 




Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
  • znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
  • znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
  • znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
  • znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
  • poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.


Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , , ,

28.9.18

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

Image result for open access   

Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.


 ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" 
https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf

Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami. 
Ta načela so:
  •  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.
  •  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način. 
  • Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive. 

ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges 

Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC. 


FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship 
https://www.force11.org/about


Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti načini citiranja niso celovita priporočila za upravljanje podatkov. Ker se prakse razlikujejo med skupnostmi in tehnologijami, spodbujajo skupnosti, da razvijejo prakse in orodja, ki vključujejo ta načela. 

  1. Pomembnost:
    Navedbe podatkov bi morale biti v znanstvenem zapisu enako pomembne, kot citati drugih raziskovalnih predmetov, kot so publikacije . 
  2.  Kredit in dodeljevanje:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dajanje strokovnih kreditov ter normativno in pravno dodeljevanje vsem, ki prispevajo k podatkom, pri čemer se priznava, da se za vse podatke ne uporablja samo en slog ali mehanizem dodeljevanja. 
  3.  Dokazi:
    V znanstveni literaturi, kadar koli in kjer koli se trditev sklicuje na podatke, je treba navesti ustrezne vire. 
  4.  Edinstvena identifikacija:
    Zbiranje podatkov bi moralo vključevati trajno metodo za identifikacijo, ki je svetovno edinstvena in široko uporabljena v skupnosti . 
  5.  Dostop:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dostop do podatkov samih in do povezanih metapodatkov, dokumentacije, kode in drugih materialov, ki so potrebni tako za ljudi kot za stroje, da se lahko uporabijo referenčni podatki . 
  6. Obstojnost:
    Edinstveni identifikatorji in metapodatki, ki opisujejo podatke, in njeno razporeditev, bi morali obstajati za nedoločen čas , t.j. celo izven življenjske dobe podatkov, ki jih opisujejo. 
  7. Specifičnost in preverljivost:
    Navedbe podatkov bi morale olajšati prepoznavanje, dostop do in preverjanje podatkov. Navedbe ali metapodatki o citiranju bi morali vključevati informacije o poreklu in fiksnosti, ki zadostujejo za olajšanje preverjanja. 
  8.  Interoperabilnost in prilagodljivost:
    Metode citiranja podatkov bi morale biti dovolj prilagodljive, da bi se prilagodile različnim praksam med skupnostmi, vendar se ne bi smele razlikovati toliko, da ogrožajo interoperabilnost praks citiranja podatkov med skupnostmi. 

Načela FAIR
https://www.force11.org/group/fairgroup/fairprinciples
Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

  • najdljivost (findability), 
  • dostopnost (accessibility), 
  • interoperabilnost (interoperability) in 
  • ponovno uporabnost (reusability). 



FAIR načela niso niti standardi niti prakse. Uporabljati se morajo ne samo za podatke o raziskavah, ampak tudi za algoritme, orodja, delovne tokove, protokole, storitve in druge vrste digitalnih raziskovalnih objektov.

Naslednič pa še o najbolj aktualnem in zelo pomembnem dokumentu: Načrt S. Ponovno vabljeni k branju in komentiranju. 
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , , ,

24.9.18

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.
San Francisco Declaration on Research Assessment DORA 
 https://sfdora.org/read/  



Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno.
Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti .

Te omejitve vključujejo:
- porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
- lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje,
- mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
- podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :
- potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,
- potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).






Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU) je
pomemben zagovornik spodbujanja temeljnih raziskav na evropskih raziskovalnih univerzah. Prepričani so, da imajo pionirske raziskave ključno vlogo pri inovacijskem procesu in znatno prispevajo k napredku družbe. Njihov cilj je spodbuditi razumevanje politikov in mnenjskih voditeljev o pomembni vlogi in dejavnostih raziskovalno intenzivnih univerz. Projekt LERU (League of European Research Universities)  temelji na osmih stebrih odprte znanosti:
  •  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
  •  EOSC (European Open Science Cloud)) 
  • Podatki FAIR (FAIR Data) 
  • Spretnosti (Skills) 
  • Integriteta raziskav (Research Integrity) 
  • Nagrade (Rewards) 
  • Altmetrics 
  • Državljanska znanost (Citizen Science) 

EOSC Declaration 

Deklaracija EOSEC temelji na:
  • PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
  • POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
  • POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
  • POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
  • POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.




Naslednjič pa o ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Vabljeni k branju in komentiranju. 
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , , ,

19.9.18

Pogled na odprto znanost

8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature
 POGLED NA ODPRTO ZNANOST 
 (Ljubljana, 11.september 2018) 

Dne 11. 9. 2018 je v konferenčni dvorani Centralne tehniške knjižnice potekalo 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost. Kratki povzetki predavanj sledijo v nadaljevanju.

Open Science and academic libraries: managing the change

Paul Ayris, Univerza v Londonu, Velika Britanija

Predstavitev je obravnavala 8 stebrov Open Science, kot jih je opredelila Evropska komisija. LERU (League of European Research Universities) je izdal časovni načrt, na katerem je 41 priporočil za evropske univerze o tem, kako lahko vključujejo načela, politike in prakse na področju odprtih znanosti. Gibanje se osredotoča na objavljanje odprtega dostopa, upravljanje podatkov o raziskavah in odgovorno uporabo meritev pri vrednotenju raziskav. Bistvena za uvajanje Open Science je kulturna sprememba, knjižnice pa imajo ključno vlogo pri izvajanju te spremembe.

The foundations of an effective Open Access strategy 
Colleen Campbell, pobuda Open Access 2020, digitalna knjižnica Max Planck

Vse zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z raziskavami in razširjanjem rezultatov, morajo priznati svojo vlogo pri postavljanju temeljev odprtega dostopa, zlasti pa so knjižnice opremljene in pooblaščene z orodji za oblikovanje in izdelavo trdne strategije odprtega dostopa.
Pri proučevanju finančnih vidikov pobude OA2020 so ugotovili, da je v založništvu revij denarja dovolj, da se omogoči prehod na odprt dostop, ki bo vsaj stroškovno nevtralen.
Ključ do uspeha pri preoblikovanju iz trenutnega naročniškega modela na založništvo Open Access je v rokah svetovnih raziskovalnih organizacij, saj se skupaj s svojimi knjižnicami odločajo, kako dodeliti svoja sredstva. Potrebno je široko, globalno soglasje med temi organizacijami, naj umaknejo vsa sredstva iz naročnin v revijah in prerazporedijo vire za objavljanje storitev.

University of Maribor Press – challenge to complete the university scientific communication cycle

Dunja Legat, Univerza v Mariboru 

Leta 2016 se je začel proces modernizacije v okviru novih, sodobnih temeljev in zahtev sedanjega spreminjajočega se akademskega okolja. Glavni namen Univerze v Mariboru je skupno objavljanje pod eno streho, vzpostavitev visokokakovostnih standardov za vse publikacije Univerze v Mariboru, ponuditi akademski skupnosti alternativni poslovni model objavljanja dostopa in širjenje projekta University of Maribor Press čim širše. Sodelovanje s knjižnico Univerze v Mariboru je ključnega pomena za povezovanje vseh obstoječih infrastruktur, ki obstajajo pod pokroviteljstvom univerzitetne knjižnice in sodelujejo v sodobnem znanstvenem komunikacijskem ciklusu.

Slovenia and Open Access adoption: findings from Clarivate solutions 

Massimiliano Carloni, Clarivate Analytics 

Iniciativa Clarivate Analytics je omogočila večjo prepoznavnost odprtega dostopa. Predstavitvljeni so bili podatki in analiza razmer tako na evropskem, kakor tudi na slovenskem področju objavljanja znanstvenih člankov.





 Open Science, FAIR data and effective data management 
Federica Rosetta, Elsevier 

Knjižnice se usposabljajo za podporo raziskovalčevih potreb po podatkih, vendar se pogosto soočajo s pomanjkanjem ustrezne infrastrukture, pomanjkanjem tehničnega znanja in različnimi stopnjami upora v akademskih skupnostih. Jasno je, da je za odpiranje podatkov potrebna kulturna sprememba in specifične veščine.






Med konferenco smo tudi v živo tvitali (#sicisl18 #os18Lj), kjer lahko najdete tudi nekaj fotografij in povezav.

Posnetki predavanj in okrogle mize, katere sta se udeležila tudi dr. Ana Slavec in dr. Luka Šušterišč, so dostopni na spletnih straneh CTK (http://www.ctk.uni-lj.si/event/sicisl2018/index.html), na Biblioblogu pa bomo tokrat dali raje večji poudarek na dokumentih kot so Plan S, EOSC Declaration, ALLEA code, FAIR research plan, ESAC iniciative, DORA in FORCE11 citation principle.

 Ste se udeležili konference? Več o teh pomembnih dokumentih za knjižničarje boste izvedeli v naših naslednjih objavah. Vabljeni k branju in komentiranju!

Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , , ,

26.1.16

Pisana beseda v knjižničarstvu


Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Glavni namen srečanja je bil, spodbuda k objavljanju informacij o dejavnostih v knjižnicah in stroki. Prvo predavanje o pisanju strokovnih prispevkov je vodila ga. Melita Ambrožič.

Melita Ambrožič: Strokovni prispevki – kdo, kdaj, zakaj, kako …
Čeprav je za pisanje strokovnega besedila primeren vsak, pri piscih besedil pogosto prihaja do samorefleksije in občutka izpostavljanja. Prispevki pomenijo način komuniciranja, razvoj veščin pisnega izražanja ter spodbujajo razmislek in razpravo o določenem strokovnem vprašanju. Pri pisanju ne smemo dopustiti, da bi pred veseljem do pisanja prevladale habilitacije in seštevanje točk. V pomoč kdaj pisati, nam je tudi lahko spremljanje medijev, kdaj se knjižnice pojavljajo v njih. Pomembno je, da se vnaprej odločimo, ali bomo pisali znanstveni ali strokovni članek, ter temu ustrezno prilagodimo tudi samo strukturo članka. Pozorni moramo biti na zgradbo, strukturo prispevka, sestavne dele, znanstveno opremo (citiranje, opombe, reference, …), način predstavitve podatkov, povzetke, priloge, spoštovanje avtorskih pravic, jezikovno pravilnost in terminološko ustreznost.

Janez Jug: Tipologija dokumentov v luči raziskovalne dejavnosti in v luči Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
Sistem tipologiranja dokumentov obstaja že od maja 1996. Pred tem je od začetkov COBISSa Univerza v Mariboru uporabljala svojo bibliografijo, Univerza v Ljubljani pa je vodila poročila o delu. Poleg člankov in monografij so kasneje v tipologijo vključili še izvedena dela oz. t. i. dogodke. Trenutno v bazi SICRIS razvijajo prototipno orodje za izpise za potrebe habilitacij. Pri projektu trenutno že sodelujejo Univerza na Primorskem, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Trenutno vrednotenje raziskovalne dejavnosti urejata Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti s prilogo o Bibliografskih merilih znanstvene in strokovne uspešnosti ter Pravilnik o imenovanju v strokovno usposobljenost v knjižnični dejavnosti.

Nevenka Mandelj: Bloganje
Ga. Mandelj nam je predstavila svojo izkušnjo z bloganjem, za katere jo je leta 2014 navdušila njena pripravnica Urška Bajda. Na spletnih izobraževanju o e-twinning-u je bila ena izmed nalog tudi vzpostavitev lastnega bloga. Prvotni blog Preprosto knjižničarka, je zdaj prestavljen na novo domeno Preprosto Nena. Za potrebe šolske knjižnice je vzpostavila tudi blog Vrata v knjižnico – vrata v svet. Pri blogu Mladi knjižničarji 2015/2016 pa gre za interesno dejavnost, pri kateri ji pomagajo učenci OŠ Litija.

Tina Drolc: Izzivi komuniciranja z mediji v knjižnicah
Ljudje komuniciramo z različnimi mediji, ki so tudi različno aktivni (dnevno časopisje, lokalni mediji …) Potrebno je poznati tudi specifične značilnosti posameznega medija: televizije, radija, tiska. Glavno vprašanje tukaj je, kaj želimo medijem in s tem javnosti sporočiti. Značilnost javnosti je v tem, da so specifične, saj nastajajo same. Lahko so tudi večpomenske. Poznamo tri osnovne skupine: latentna brezbrižna javnost, zavedna javnost in aktivna javnost. Pri podajanju informacij, se moramo zavedati razlik med informacijo in novico, zato je določeno informacijo vedno priporočljivo predstaviti kot dogodek. 58% objavljenih informacij je zgolj predelava že obstoječih, 16% predstavlja neformalne priložnosti (zarekle informacije) in zgolj 26% je dejansko iskanih informacij. Pozorni moramo biti, kaj želimo povedati, kaj mediji želijo slišati ter koliko medijske pozornosti imamo, saj zgolj celovita, usmerjena in vodena komunikacija omogoča spremembo mišljenja.

Digitalna omrežja dandanes predstavljajo vzporeden digitalen svet. Preseči moramo razmišljanje »dinozavrov«, ki načrtujejo testiranje. Tu lahko sami določimo pravila; komuniciramo 24 ur na dan, zgolj 2 dni v tednu … Pomembno je, da zelo dobro poznamo svojega uporabnika. Cilj vsake komunikacije z mediji je namreč objava. Kakovost ima tu prednost pred količino, zato tu velja načelo obrnjene piramide: najprej ključno sporočilo, nato zgodba in šele na koncu ozadje.

Novinarska konferenca naj bo sestavljena iz sklica, vabila in gradiva za novinarje. Pri vzpostavitvi kriznega modela pa upoštevamo, da z mediji komuniciramo šele, ko poznamo dejstva, definiramo poslovni ali komunikacijski cilj, definiramo ključne 3 javnosti, komunikacijske kanale in orodja. Osnovno sporočilo je predstavljeno na novinarski konferenci oz. izjavi. Omejimo število vprašanj, 3 tedne po objavi objavimo katere ukrepe smo sprejeli, kako uspešni smo bili s sanacijo in vzpostavimo dvoletni komunikacijski načrt.

V zadnjem razdelku je sledila predstavitev revij in spletnih mest.

Gorazd Vodeb: Knjižnica
Nova urednika Knjižnice sta Gorazd Vodeb in Damjana Vovk. Revija predstavlja zrcalo tako stroke kakor društva. Iz strokovne revije je počasi prešla v znanstveno. Naslednje leto praznuje že 60-letnico izhajanja. Za to leto uredništvo pripravlja tematsko številko, katere tema bo povezana s portalom Dobre knjige in bo izšla predvidoma jeseni.

Mojca Trtnik: Knjižničarske novice
Ga. Trtnik je izpostavila, da živimo v dobi povezovanja. Ker uredniški odbor sestavljajo zgolj delavci NUKa, je težko priti do knjižničarjev in njihovih projektov, na bolj odročnih krajih Slovenije, saj je za to potreben osebni stik. Uredniški odbor bodo zato zdaj razširili na vse regije ter na novo oblikovali vizijo. Vabljeni smo k pisanju prispevkov poljudno-strokovne narave, ki so namenjeni osebnemu mnenju in obveščanju o dogodkih v knjižnicah. Načrtujejo, da bo revija odslej izhajala kot četrt letnik v odprtem dostopu.

Romana Fekonja: Šolska knjižnica
Šolska knjižnica letos beleži že 25. leto izhajanja. Gre za strokovno revijo. V letu 2016 načrtujejo novo podobo. Vsako leto izidejo 4 številke, običajno je ena dvojna. Revija je pomembna predvsem zaradi objavljanja temeljnih dokumentov za šolske knjižnice: vzorčne knjižnice, smernice za delo, IFLA dokumenti, novosti na področju VIZ ter aktualnih tem, kot so: inventure, spremembe UDK, ISBD, programska oprema …

Aleksandra Rubelj: Organizacija znanja
Revija zdaj izhaja le v e-obliki ter v zgolj dveh številkah na leto. Gre za multidisciplinarno strokovno-znanstveno revijo, ki je naslednica COBISS obvestil. Njihova vizija in cilji za prihodnost so: vzdrževanje ravni kakovosti prispevkov, dodatna uveljavitev in povečanje prepoznavnosti v mreži Cobiss.Net.

Ajda Turk: EPALE
EPALE je lanskoletni projekt Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Spletna platforma, ki jo je zasnovala Evropska unija,  je namenjena izobraževanju odraslih. Gre za mesto srečanj dobrih praks, center obveščanja o aktualnih temah in priložnost za brezplačno promocijo. Ključne dejavnosti so: iskalnik partnerjev, blogi, dogodki, novice, viri, slovar in forumi.

Srečanje se je končalo s predstavitvijo statistike Bibliobloga.
Posted by na dan 5 komentarjev:
oznake: , ,

1.9.15

Pravo v dobi velikega podatkovja : ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?


Dne 31.8.2015 se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal kolokvij na temo velikega podatkovja v sodstvu. Uvodni nagovor je vodil izr. prof. dr. Matjaž Jager (direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), katerega glavna misel je bila, da veliko podatkovje prinaša bolj humano reševanje sodnih problemov. 

 doc. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo: Uvod v kolokvij in predstavitev raziskave »Pravo v dobi velikih podatkov« 

Veliko podatkovje ni nekaj novega. Evropska komisija je o njem podala mnenje, da smo priča novi industrijski revoluciji, za nove ideje in rešitve ali bolj natančno za napovedovanje prihodnjih dogodkov. Raziskovalni projekt »Pravo v dobi velikih podatkov« je v Sloveniji financiran s strani ARRS. G. Završnik je izpostavil pametna mesta, kjer državljani služijo kot senzorji, preko katerih se s pomočjo povezav na internet zbira podatke o njihovem vedenju. Podobno deluje tudi internet stvari, pri katerem je posamezna naprava (npr. hladilnik) povezana s spletom, preko katerega uporabnik dobi povratne informacije o možnih rešitvah. (npr. Zmanjkalo je masla, kupi ga!) Fascinantno je tudi dejstvo, da kar 70% vsega delovanja političnega sistema v ZDA opravljajo računalniki. Veliko podatkovje se uporablja na področjih kot so: nadzor javne porabe (npr. Supervizor), naročnine, ločitve, »off-line« trgovina, inteligentna video-analitika, povezana prodaja artiklov (ang. Guess), tarčni sistem (ang. Target), predvidevanje izbruhov pandemij, … 
Novosti, ki jih veliko podatkovje prinaša so predvsem v napovedih, ali ritmičnih napovedovanjih in ponovni rabi podatkov. Odpira se tudi veliko tem za debato glede lastništva podatkov, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in varnosti podatkov. 
Izzivi in tveganja nastopajo pri izgradnji algoritmov, diskriminaciji in družbenem sortiranju, nezaželeni asimetriji informacij. Ukvarjamo se z »algoritmično vojno« proti kriminaliteti, transparentnostjo odločanja ( računalnik proti sodnik) in prevzemanjem odgovornosti za odločitve (računalnik/sodnik/ matematiki, ki so sestavili algoritem), Tako v sodstvu prehajamo iz ex post facto v ex ante preventivne ukrepe. 

 doc. dr. Jure Leskovec, Univerza Stanford (ZDA): Zakaj se sodniki motijo? Uporaba pristopov velikega podatkovja v pravosodnem sistemu  

G. Leskovec je predstavil projekt izdelave programa, ki pomaga pri odločanju o napotitvi obsojenca v pripor. Sodniki namreč ocenjujejo verjetnost, da bo obtoženi storil novo kaznivo dejanje. Gre za napoved prihodnosti, saj tu sodnik ne odloča o krivdi, ampak o prihodnjem obnašanju obtoženca. Pri projektu so ustvarili 4 različne podatkovne baze različnih kazenskih primerov, pri čemer so izhajali iz kriminalne kartoteke obtoženca. Uporabljali so 40 v naprej določenih administrativnih karakteristik obsojencev, zato sodnikove napovedi niso nujno skladne z odločitvijo računalnika. Računalnik ima namreč dostop zgolj do neke podmnožice podatkov s katero razpolaga sodnik. Napovedati so želeli dogodke kot so: 1.) obtoženi ne bo prišel na sojenje, 2.) obtoženi bo storil novo kaznivo dejanje, 3.) obtoženi bo storil novo nasilno kaznivo dejanje, 4.) ali se lahko zgodi nekaj od zgoraj naštetega. Podatki zajemajo 362.713 primerov iz Kentucky-ja in 1.116.946 primerov iz zveznega podkazenskega sistema ZDA, ter veljajo za obdobje oktober 2008. 
Njihova metodologija je vsebovala veliko število obtožencev opisanih s karakteristikami, za katere vemo koliko in katere so izpustili ter katere ne. Bazo podatkov so razdelili na dva dela od katerih je bila prva polovica namenjena učenju, druga pa napovedi storitve ponovnega kaznivega dejanja. Napovedni sistem je vseboval odločitvena drevesa, v katerih se v listih nahajajo verjetnosti, da obtoženec ne bo storil kriminalnega dejanja med čakanjem na sojenje.



Težava tu nastopi, ker le za obsojenca, ki smo ga izpustili vemo, ali bo na prostosti v resnici storil kakšno kaznivo dejanje ali ne. Rešitev pa je v tem, da za priprte ljudi skušamo ocenit verjetnost storjenega prekrška v prihodnosti. Rezultati analize so pokazali, da sodniške odločitve prinesejo k 17% kriminalu, odločitve računalnika pa ta odstotek znižajo na 10%. 
V drugem primeru so namesto, da bi napovedovali, kaj bo naredil obtoženec, zgradili model, ki posnema sodnika. Model bi premagal sodnika le v primeru, če le-ta napačno uporablja subjektivne karakteristike. Rezultati so pokazali, da računalniški model sodnika človeškega sodnika premaga za 35%. 
Ideja je, da gre pri dotičnem projektu za novo orodje, ki pripomore k razumevanju različnih področji, kjer ljudje sprejemajo odločitve. Moč algoritmov se kaže predvsem v tem, da pomagajo razumeti ali so človeške odločitve napačne in hkrati skušajo pomagati pri pravilnih odločitvah.

dr. Matej Kovačič, Institut Jožef Stefan: Zakonodajni monitor 
Zakonodajni monitor je projekt Inštituta Jože Štefan. Njihova ideja je bila, kako nestrukturirane podatke povezati v nek celoten sistem. Zajema podatke od  kako se je pojavila potreba po novem zakonu, odzivih in spremembah v parlamentu, do kako se je zakonodaja spreminjala ter kako se je v praksi uporabljala. Stran je trenutno še v testni rabi, zajema pa sklope: zakonodajna sled, pregled poslancev in lobistični stiki. V prihodnje želijo vsak zakon razbiti na posamezne odstavke in omogočiti vpogled kako so se posamezni členi spreminjali skozi čas ter kakšni so bili vplivi med sprejemanjem posameznih členov zakonov na dotični zakon. Zaradi nestrukturiranosti podatkov so primorani uporabljati metode umetne inteligence. V prihodnost želijo vključiti tudi statistike kriminalitete in iskalnik po sodnih odločitvah.
Predavanja so se  zaključila z okroglo mizo.

Iz bibliotekarskega stališča  pa so zanimiva predvsem glede tega, ker odpirajo številna nova vprašanja na temo obdelave velikega podatkovja, njihovega lastništva, tako varstva, kakor varnosti podatkov in pojmovanja napovedi dogodkov s pomočjo ustreznih matematičnih algoritmov.
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , , , , , ,

1.10.10

SLOVENSKA KONFERENCA O TRAJNEM OHRANJANJU VIROV Ljubljana, 17.9.2010

SLOVENSKA KONFERENCA O TRAJNEM OHRANJANJU VIROV
Ljubljana, 17.9.2010

“Trajno ohranjanje digitalnih virov ali po angleško "digital preservation" je temeljna skrb vseh organizacij, ki upravljajo z vedno večjim številom digitalnih vsebin. Medtem, ko se v knjižnicah soočamo z vprašanjem trajnega ohranjanja digitalnih publikacij, skušajo arhivisti rešiti vprašanje vrednotenja, prevzemanja in dostopnosti digitalnega arhivskega gradiva, vključno z njegovo verodostojnostjo v digitalnem okolju. S temi in podobnimi nalogami se ukvarjajo tudi druge raziskovalne organizacije in zavodi, ki morajo zajemati in ohraniti za prihodnost različne digitalne podatke oziroma multimedijske vsebine. Ne glede na strokovno področje, naj gre za arhivistiko, knjižničarstvo ali druge informacijske vede, so nekatere rešitve zanimive za vse. /…/ “

V: http://www.dlib.si/todv/konferenca/okonferenci.aspx

Tokrat se je konferenca odvijala v prostorih Pošte Slovenije na Čopovi 11 v Ljubljani. Uvodni nagovor je vodila ga. Mateja Komel Snoj. Konferenca je potekala v okviru projekta dLib.siPlus in predstavlja prvo konferenco v Sloveniji, ki povezuje tako knjižničarje in arhiviste, kakor tudi informatike. Vprašanje je, kaj sploh prinašamo iz preteklosti. Gre za delo v nastajanju. NUK ima vlogo nacionalnega agregatorja e-vsebin. Pri iskanju rešitev so nujni interdisciplinarni pristopi. To srečanje je dobra informacija o stanju in o vprašanjih, ki se jih moramo še lotiti.
Misel ga. Barbare Koželj Podlogar (generalna direktorica Ministrstva za kulturo) je bila, da je digitalizacija veliko več kot zgolj orodje. Imamo veliko dokumentov, vendar moramo imeti tudi zavest. Tomas Tišler pa nam je v uvodnem delu razložil, da je projekt NUKa dLib+ največji v Sloveniji na področju kulture. EU pa ne dovoli, da bi objavili razpise neposredno vezane na digitalizacijo vsebin. Kot možno rešitev je predlagal vzpostavitev še nekega drugega sistema, digitalizacija kot taka pa je zgolj poleg le-tega.
Projekt dLib.siPlus se sicer konec septembra tega leta zaključuje.


PRVI SKLOP PREDAVANJ:

Dr. Alenka – Kavčič Čolić : Pregled stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji
(Prosojnice s predavanja najdete na: http://www.dlib.si/todv/konferenca/file/pdf/2010_1_Kavcic.pdf )

Predavanja dr. Kavčič-Čolićeve so potekala v 2 delih. Prvi del je navezoval na uvod v področje, drugi pa na projekt dLib.siPlus. Razprava o trajnem ohranjanju digitalnih virov se je prvič pojavila 10 let nazaj. Takrat se je morda več gledalo na kvantiteto, kot na kvaliteto. S strani UNESCA je bilo, da se ohrani pravo digitalno kulturno dediščino. Pri ohranjanju digitalnih virov v Sloveniji gre za različne pristope s skupnim ciljem. Npr. arhivistika primarno ohranja dokumentarno gradivo. Knjižničarstvo primarno ohranja publikacije. Pristop je tako različen predvsem zaradi različnega gradiva. Iz tega sledijo tudi različne zakonske podlage. Skupni cilj vseh treh področji (knjižničarstvo, arhivistika, informatika) pa je trajno ohranjanje digitalne kulturne vsebine in pri arhivistiki še trajno ohranjanje izvirnika. Sam proces ohranjanja temelji na treh stebrih: virih, tehnoloških rešitvah in strategiji.

Značilnosti trenutnega razvoja področja v svetu so:
Odprtokodne rešitve, vzpostavitev 1. generacije odprtokodnih repozitorijev za skladiščenje digitalnih virov, digitalna skladišča, arhivi publiciranih elektronskih revij, razvoj tehnologij,ohranjanje novih vsebin iz spleta 2.0 in 3.0. Knjižničarji, arhivisti in informatiki se po svetu združujejo, nastajajo novi strokovni profili in učni načrti (npr. digitalni skrbnik) tudi Evropska komisija veliko več sofinancira raziskave na tem področju.

Cilj projekta dLib.siPlus je pregled stanja področja v Sloveniji. Pri tem so prišli do zaključkov, da v Sloveniji obstaja zgolj omejeno število organizacij, ki se ukvarjajo s trajnim hranjenjem. V Sloveniji nimamo dovolj izkušenj iz prakse. Veliko je zelo  različnih rešitev. Za ocene uspešnosti potrebujemo časovno distanco. Ustvarja se vire slabše kvalitete. To vlogo imajo večinoma že opredeljeno po defaktu z zakonskimi akti.

Mag. Tadjna Hajtnik: Strategija razvija slovenskega javnega elektronskega arhiva »e-ARH.si«

Ga.mag. Tatjana Hajtnik nam je predstavila strategijo razvoja in načrta slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si. Skupna strategija SJAS (Slovenska javna arhivska služba) v smeri postavitve skupnega elektronskega arhiva, povzeta v šetstih korakih je bila:

1.korak: študija izvedljivosti
2.korak: priprava podlag za izvedbo dela
3.korak: sodelovanje s Ministrstvom za kulturo
4.korak: predstavitev Ministrstvu za kulturo
5.korak: potrditev vlade RS ( potrdiltev bila 29. julij 2010)
6. korak: formaliziranje projekta in izvedba e-Arh.si

(Okvirni) izvedbeni načrt:
Vizija Arhiva Republike Slovenije je, da bi ;e-ARH.si postal vodilni nosilec tako v Sloveniji, kot širše. Za izvedbeni načrt so si zadali vzpostavitev nacionalnih standardov / priporočil. S tem bi okrepili vlogo arhivistov v okviru Slovenske e-družbe. Želijo omogočiti dostop vsem uporabnikom s kateregakoli mesta.

Strateški cilji: Vseh sedem njihovih stratešklih ciljev strmi k shranjevanju in varovanju arhivskega gradiva. Tako tistega, ki je že primarno digitalno, kot preostalega, ki ga je še potrebno digitalizirati.

Strokovna izhodišča: Vse delo, ki ga opravljajo deluje kot dolgoročna rešitev. Kot izhodišče jim služi Zakon o varstvu dokumentarnegain arhivskega gradiva in arhivih ( ZVDAGA ).Po njem morajo biti vsi arhivski podatki najmanj na treh geografsko ločenih lokacijah. Sodelujejo tudi z drugimi državnimi inštitucijami javne uprave s področja e-poslovanja:z Ministrstvom za javno upravo in z ustvarjalci arhivsega gradiva. Njihovo delo ima vpliv na regionalni razvoj.Bolj pomembno je, da je gradivo dostopno in avtentično, kot pa to kdaj je dostopno.

V predstavitvi poslovnega modela e-ARH.si smo izvedeli za dve možni rešitvi:
Po prvi bo gradivo prehajalo od ustvarjalcev direktno v arhiv. Druga možnost je izgradnja sistema e-gradiva. Tu gradivo iz različnih inštitucij prehaja v e-hrambo, kjer ga ustrezno obdelajo in opremijo z metapodatki, in šele nato preide v arhiv.
Po modelu OAIS so opravili tudi SWOT analizo Izvedli so jo v štirih sklopih: organizacijskem, raziskovalnem, razvojnem ter infrastrukturnem.

Projekt se bo po trenutnem planu zaključil do novembra 2013.

Dr. Janez Štebe in Irena Vipavc Brvar: Analiza stanja in prespektiva digitalne hrambe v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP)

ADP hrani zbirko podatkov, zanimivih za družboslovne analize, s poudarkom na problemih, povezanih s slovensko družbo. Prednost imajo vsebinsko pomembnejše in metodološko dobro izdelane raziskave, ob tem še posebej podatki skozi čas in mednarodni primerjalni podatki, pri katerih je upoštevana Slovenija. /…/
( V: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/ )

.ADP deluje že več kot 10 let, a še vedno nima načrta. Njihov načrt digitalne hrambe sestoji iz več različnih pristopov. Za njegovo izdelavo so naredili pilotsko študijo. Vodilni zgled pri tem so jim bili UK DA, ICP SR in sorodne organizacije. Njihov primarni namen je poleg hrambe tudi uporaba gradiva.

Poslanstvo ADP:
Običajni nameni uporabe so pisanje znanstvenih poročil za objavo, seminarskih nalog, uporaba podatkov kot dopolnilo pri predavanjih in praktičnih vajah s študenti - v posameznih primerih so na voljo prilagojeni moduli za poučevanje. Ponujajo tudi s podatki povezana gradiva, ki so uporabna pri zasnovi nove raziskave (npr. izvorni vprašalniki in zbirke indikatorjev) ali pri oblikovanju teoretičnih izhodišč za interpretacijo podatkov (npr. naslovi publikacij, narejenih z izhodiščem v posameznem podatkovnem viru). ( V: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/ )

Ob izvedbi pilotske študije so prišli do ugotovitve, da je v zakonodajo s področja znanosti in statistike potrebno vključiti odgovornost glede zagotavljanja prostega dostopa do podatkov.
Pri svojem delovanju so oblikovali politiko sprejema gradiv v arhiv. Postopek sprejema pa izboljšali s pomočjo recenzije akademikov.

- Council of European Social Science Data Archives

Specifikacija metapodatkov za družbene vede



Uporabniki do gradiv lahko dostopajo preko lastnega spletnega kataloga ali pa se poslužujejo spletnih katalogov: Cessda, ICPSR, Statističnega urada RS, ESS in GESIS (Več o samih katalogih najdete na njihovi spletni strani.)

DRUGI SKLOP PREDAVANJ:

Dr. Miroslav Novak: Usklajena strokovna terminologija kot gradnik interoperabilnosti na področju kulturnih in drugih vsebin

V prispevku je bilo govora o interoperabilnosti in nekaj osnovnih arhivskih pojmih. Pojem interoperabilnost razumemo kot zmožnost informacijskih sistemov, da medsebojno izmenjujejo podatke, informacije in znanja. Pogoji pa so tehnološki standardi, organizacija procesov, semantika podatkov.

Pri uporabi arhivskih pojmov prihaja, do pomankljivosti pri njih uporabi na nivoju mednarodnih arhivskih rešitev, kakor tudi njihove uporabe v različnih nearhivskih področjih. Isti pojmi se uporabljajo za različne vsebine, različni pojmi za iste vsebine, na abstraktnem nivoju označujejo primerljive entitete ali pa ne. Končni cilj stremi k usklajevanju nepravilnosti, saj naj bi bile zajete kulturne vsebine v elektronskem okolju dolgoročno vzdržne in uporabne skozi čas in prostor.

Dr. Tomaž Erjavec, Dr. Matija Ogrin, Jan Jona Javoršek in Petra Vide Ogrin:
Od bibliografskega leksikona do znanstvenokritične izdaje: vprašanje trajnosti elektronskih besedil

V sodelovanju med IJS, ZRC ZASU in SAZU je v zadnjem desetletju nastala vrsta elektronskih znanstvenih izdaj in korpusov. Po kronologiji nastanka gre za naslednje zbirke:
  • eZISS: Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
  • NRSS: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja
  • SBL 1925-1991: Slovenski bibliografski leksikon
  • eBZ: Elektronska besedilna zbirka 
Primer XML podatki po TEI v Slovenskem bibliografskem leksikonu:


Pri perspektivi trajnosti elektronskih besedil so nam avtorji predstavili dva ločena, a med seboj povezana vidika:
1. Problematika standardov kodiranja besedil, ki tekstom predstavljajo interoperabilnost in dolgoročno uporabnost.
2. Problematika shranjevanja besedil, ki mora biti izvedena tako, da so besedila shranjena varno in da je mogoče slediti morebitnim spremembam v njih.
Avtorske pravice: eZISS uporablja licenco Creative Commons, da imajo uporabniki enak dostop do izvornega XML.

Mario Pušič: Digitalni multimedijski arhivi (DMA) in dolgotrajna hramba podatkov

Digitalni Multimedijski Arhivi so lokalno ali nacionalno pomembni arhivski repozitoriji v katerih so v digitalni obliki shranjeni podatki o njihovih vsebinah. Dnevno se ukvarjajo z množico podatkov v obliki slik in ostale multimedije. Če imaš dobrega strokovnjaka/računalničarja, tudi prenos ogromnih baz iz ene v drugo ne sme delati problemov (kot so omenjale kolegice knjižničarke, da se dogaja pri COBISSu)
Avtorji priporočajo sledečo strukturo lokacij gradiva:

a) Primarna lokacija digitalnega arhiva na lokaciji uporabnika, v digitalni obliki na RAID poljih podpirtih z redundanco strežnikov in UPS-ov

b) Sekundarna lokacija digitalnega arhiva z enako zgradbo kot primarna lokacija (RAID polja itd.) le da se nahaja oddaljena vsaj 200 km od primarne lokacije. Preslikava podatkov v arhivu se dogaja v realnem času, vsako uro in ponoči.

c) Lokacija rezervnih kopij arhiva se nahaja na LTO trakovih na enaki lokaciji kot primarna lokacija ali dislocirani lokaciji v istem mestu kot primarna lokacija.

Nujen dokument vsakega digitalnega arhiva je Elaborat o vzpostavitvi in ureditvi arhiva. V njem je v celoti opisana vsa zgradba digitalnega arhiva, podatki o posameznih zbirkah ter podatki o formatih zapisov, ki se nahajajo v arhivu.


TRETJI SKLOP PREDAVANJ:

Martin Žvelc in Bojan Kosi: Mediateka- oddelek za digitaliziranje in trajno hranjenje vsebin

RTV Slovenija v svojih arhivih hrani velike količine zvokovnih in slikovnih gradiv, različnih dokumentov in notnih gradiv, ki so večinoma še v analogni obliki zapisa.
Sredi 80 let so začeli snemati na digitalne nosilce zvoka. Pri upravljanju z zvokovnimi vsebinami uporabljajo programsko opremo Mediarc nemškega podjetja NOA Audio Solutions.

Fond:
1951- 2010 : c. 150 000 ur gradiva na magnetofonskih trakovih
1945 – 1990 : 50 000 vinilnih plošč
1984 – 2010 : 50 000 CD / CDR nosilcev zvoka
Velja za vse tri centre: Ljubljana, Maribor in Koper
1990 – 2010 : 7000 DAT nosilcev zvoka
2000 – 2010 : 80 000 zvokovnih datotek v arhivih produkcijskih sistemov
Velja za vse tri centre: Ljubljana, Maribor in Koper

Projekt digitalizacije:
Leti 2006 in 2007 sta bili odločilni, saj niso vedeli ali bodo projekt razvijali doma ali v tujini. Ustanovitev Mediateke in začetek digitalizacije sta se pričeli leta 2008. Pri svojem delu skrbijo za čimbolj verni prepis materiala. Trenutno delajo 14 ur dnevno. Arhivski format zapisa je BMF, skenira se še v formatu MP3. RTVSLO uporablja za digitalizacijo programsko opremo NOA mediARC, ki ima tudi spletni vmesnik. Diskovna polja so velikosti do 130TB. RTVSLO arhiv ni na voljo javnosti, ker ni še dovolj popisan in obstaja še veliko pravnih vprašanj . V diskusiji, po predavanju, se je pojavilo še veliko vprašanj (izjemoma!) ampak je moderator na žalost na hitro prekinil razpravo, zaradi prekoračitve časovnega okvirja.


Tadej Vodopivec: Trajno ohranjanje računalniških programov

G. Vodopivec prihaja iz računalniškega podjetja ComTrade d.o.o., Ljubljana. Podjetje razvija programsko opremo po naročilu za končne stranke, za velika IT podjetja in tudi samostojno za trg. Med drugim so Arhivu RS pomagali vzpostaviti metodologijo za akreditirano previrjanje usklajenosti programske opreme v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki.
Z vidika trajnega ohranjanja digitalnih virov sta pomembna dva vidika:
- izvorna »koda« - kaj je napisano ?
- prikaz - kaj vidimo ? (to želimo ohraniti)

Pri večprestavnostnih vsebinah je ohranjanje prvotne kode in prikaza zapleteno, saj jim dodajamo neko gibanje oz. dinamičnost, ki jo je težko ohraniti.


Različne vrste računalniških programov so :
  • aplikacijska programska oprema
  • sistemska programska oprema
  • vgradna programska oprema
  • makro-ji v dokumentih
  • relacijska podatkovna baza
  • t. i. Middleware

Kandidati za trajno hrambo, so vsi od zgoraj naštetih, ki delujejo po sistemu » look and feel« .
Motivov za trajno hrambo je več, npr.: poslovni razlogi, pravni razlogi, tehnična » kulturna dediščina« ....


Prispevek na konferenci odpira vprašanja kot so:
Kdo je zaintereseran za trajno hrambo, čemu sploh hramba računalniških programov, kdo naj jo zagotovi in za koga. Pri sami hrambi programa pa, kaj, kje in kako ohraniti ( izvorno kodo, zaslonske slike, dokumentacijo, družbeni kontekst programa ... ).


Branko Godec: Informacijske storitve za trajno ohranjanje digitalnih vsebin

Šlo je za sponzorsko predstavitev g. Godca Nadomestnega informacijskega centra (NIC) Pošte Slovenije. NIC je poseben,varen prostor za namestitev IT oprame. Zgrajen je kot varna celica, ki IT opremo varuje pred požarom, potresom, elektromagnetnim udarom, gasilnimi in drugimi tekočinami, korozivnimi plini ter ostalimi vplivi in posegi iz okolja. Posebni gasilni sistem zagotavlja protipožarno zaščito, ki ob sprožitvi ne poškuduje IT opreme in na njej hranjenih podatkov.

Pošta Slovenije nudi poleg shrambe IT opreme poslovnim uporabnikom, tudi t.i. storitev e-arhiv Pošte Slovenije. Ta zagotavlja varno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki in je akreditirana pri Arhivu RS, zato za pravno veljavnost hranjenega gradiva jamči država.

Dr. Drago Kunej (SAZU) : Vpliv nekaterih ključnih dejavnikov okolja na življenjsko dobo fizičnih digitalnih nosilcev


g. Kunej je govoril o vplivu temperature, vlage in svetlobe na življenjsko dobo fizičnih digitalnih nosilcev, na primeru obtičnih digitalnih nosilcev (zvočni posnetki).
Danes je v veljavi koncept uveljavljanja vsebine in ne več nosilcev. Na SAZU so tako naredili test obstojnosti CD nosilcev na svetlobo. Pri tem so želeli ugotoviti prdvsem vpliv vsakdanjih razmer, ki so jim nosilci navadno izpostavljeni v raziskovalnih inštitucijah pri rednem delu z zvočnimi zbirkami. Rezultati so potrdili pomen skrbnega ravnanja, ustreznega skladiščenja in rednega testiranja nosilcev.


Digitalizacija sama po sebi torej  ne reši vseh težav zaščite in arhiviranja.


Aljoša Jerman Blažič: Dolgoročno zagotavljanje avtentičnosti in vzdrževanje celovitosti elektronsko hranjenega gradiva

G. Jerman Blažič je udeležencem predstavil 7 načel e-arhiviranja, ki so: načelo o dostopnosti, načelo o uporabnosti, načelo o izvirnosti, načelo o dolgoročnosti, načelo o verodostojnosti, načelo o celovitosti in avtentičnosti in načelo o vzdrževanju veljavnosti.
Govorili smo tudi o samem procesu e-arhiviranja, ki vključuje : zajem, vzdrževanje, ter izločanje oz. odbiranje.


V prispevku je bi predstavljen pristop, ki je trenutno predmet tehnološke standardizacije za dolgoročno zagotavljanje avtentičnosti in celovitosti elektronskega gradiva na osnovi sintakse evidenčnih podatkov. Le ta temelji na izvlečku dokumeta samega in kriptograpskih postopkih. Zagotavlja pa vključevanje varnostnih vsebin s strani tretjih oseb in obnovo varnostnih vsebin. Torej podpira obtimizacijo izvajanja procesa.


Dr. Mitja Dečman (Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani) : Problematika dolgoločne hrambe spletnih strani

Svetovni splet je dandanes porazdeljena zbirka spletišč, ki so dostopna preko Interneta kjerkoli na spletu. Njegova vsebina se nenehno spreminja, nove informacije zamenjajo stare, kar povzroča izgubljanje velike količine podatkov in posledično izgubo znansteve, kulturne in druge dediščine. Spletna stran tako danes predstavlja neko aplikacija. Veliko je tudi t.i. skritega spleta. Interesi za hrambo iz vidika avtorja kot iz vidika uporabnika spleta so različni. Podatkovne zbirke so dandanes že nek povsem normalen standard. Različni brskalniki pa podpirajo različne standarde. Pri shranjevanju se je potrebno vprašati kaj bomo ohranili: vsebino, videz, dinamičnost, interaktivnost... Pred zajetjem moramo zato izbrati signifikantne značilnosti hrambe. Danes se največ hranjenja izvrši na področju žetev ( t.i. harvesting-a)


Končna ideja  pri hranjenju spletnih strani je tako določitev namena hrambe in signifikantnih lastnosti hranjenjih virov.

Dr. Alenka Kavčič Čolić in Janko Klasinc : Arhiviranje spletnih strani v Narodni in univerzitetni knjižnici


Nuk raziskuje metode zajemanja spleta že od l. 2001, vendar je lahko šele po letu 2006, s sprejetjem novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki je vključeval tudi gradiva na spletu, lahko prevzel odgovornost za zbiranje in ohranjanje elektronskih publikacij na spletu v Sloveniji. Pri tem poznajo več različnih tehnik zajemanja spleta npr. ročni oz. polavtomatski, glede pokritosti in namena pa ekstenzivno, inetenzivno, kontinuirano in eksperimentalno.

Od 1.4.2007 sodelujejo z IIPC (International Internet Preservation Consortion). Delavne skupine za hranjenje spletnega gradiva v NUKu so : razvoj Heritrixa (web curator tool), razvoj orodji za iskanje in dostop in trajno ohranjanje spletnih arhivov. Heritrix je najboljše orodje in je open-source. NUK sodeluje tudi v številnih delovnih skupinah skupaj z IIPC spletni arhiv ima trenutno 535 spletišč 1,5 TB Od leta 2008 je bilo izvedenih 2.235 zajemov v skupnem času 5.831ur. Spletni arhiv ima do sedaj 535 spletišč (začeli konec leta 2008). Uspešnost zajema je 71 %. Dostop sam pa še ni javno urejen, tudi glede zakonskih predpisov.

Na koncu se je razvila živahna razprava o tem, kdo bo arhiviral katere spletne strani npr. občin.

Foto utrinke s konference si lahko pogledate tudi na: http://picasaweb.google.si/101509267163497312019/TrajnoDigitalno# Omeniti moramo še, da na konferenci ni bilo nobenega WI-FI dostopa. Toda Biblioteam se je znašel z  UMTS modemom in neomejenim prenosom podatkov. Konferenco smo v živo spremljali tudi preko Twitterja s ključno besedo #todv201.

Ker pa je danes 1.10. bi vas radi spomnili še na dan sledenja knjižnicam na Twitter-ju! Več na:
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: , ,

30.9.10

KONFERENCA SLOVENSKE DIGITALNE KULTURNE VSEBINE – Europeana Local Cankarjev dom, 15.09.2010


Dne 15.09.2010 se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala konferenca: Slovenske digitalne kulturne vsebine. Gre za prvo konferenco, ki ima v ospredju digitalizacijo. Biblioteam je bil tam. Sledi poročio s konference ...

Uvodne misli direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice ga. Mateje Komel-Snoj, ki jih želim izpostaviti so:
- Knjižnice so najbolj demokratična mesta za dostopanje uporabnikov do znanja.
- Digitalna knjižnica naj bi resnično odsevala narodov digitalni kulturni spomin.
- Poraja se vprašanje kako bodo vsebine dostopne našim uporabnikom? (javno zasebno partnerstvo; o tem se bo govorilo kasneje – 17.9. 2010 )

PRVI DEL: POLITIKA SLOVENIJE IN EU NA PODROČJU DIGITALNIH KULTURNIH VSEBIN

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Stojan Pelko : državni sekretar na Ministrstvu za kulturo

G. Pelko je kot glavne pojme naštel vizijo, strategijo in taktiko ter slušateljem postavil vprašanje: kje smo danes? Po njegovem mnenju globoko v taktiki. Razložil nam je, da gre pri digitalizaciji za hranjenje izvirnih elektronskih dokumentacij in dostopnost do vseh. Država največ lahko naredi s standardizacijo digitalnih vsebin. Naloga ministrstva je prepoznati najbolj zaupanja vredne digitalne nosilce in sredstva. Digitalna paradigma ne pomeni začeti vsega na novo, ampak razmislek o tem, kako iti naprej, s tem kar že imamo na voljo. Razprava o tehnološki paradigmi hito postane razprava o demokraciji. Digitalizacija je lahko kanon ali kanon, standard ali boleč simbol neenakosti vsebin.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Jozsef Gyorkos: državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrsrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport se ukvarja s štirimi področji: visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba
G. Gyorkos mam je predstavitev Digital Agenda for Europe, ki sestavljena je iz 7 ključnih ukrepov. Ti so:
enotni digitalni trg
Razvil naj bi se enotni digitalni kodeks za pravice državljanov na spletu. Izpostaviti bi bilo treba zaupanja vredne spletne strain ter poenostaviti prenos in upravljanje avtorskih pravic.
Interoperabilnost in standardi
Gre za izmenjevanje podatkov na višji ravni. Potrebna je prenova standardov na področju IKT ( informacijsko knjižnične tehnologije).
Zaupanje in varnost
Vsi smo kiber-uporabniki in ne želimo postati kiber-vojščaki. Treba je razvit učinkovit sistem za hiter odziv na kibernetske napade. V Sloveniji v te namene deluje SI-CERT , ki deluje v okviru Arnesa.
Hitri in ultrahitri dostop do interneta
Tu gre za načela, ki izhajajo iz Libanonske deklaracije. Do leta 2013 naj bi vsakdo, ki bi to želel, imel dostop do osnovne širokopasovne povezave.
Raziskave in inovacije
Rezultati našega dela niso vidni, saj je delo postalo infrastruktura.
Računalniško znanje, pismenost in e-uklučenost
30 % Evropejcev svetovnega spleta ni še nikoli uporabilo.
Koristi za družbo (zadnji cilj)
Korist lahko predstavljajo: zdravstveni podatki, podnebne spremembe, spopadanje z izzivi družbe… Vse te storitve so čezmejne.
Semantični pristop
Še vedno živimo v analognem svetu, preko semantičnega spleta lahko prenesemo analogne vsebine v digitalne.

Digitalizacija danes:
Gutembergovo dediščino pretvarjamo v bite. Namesto realnega sveta ohranjamo zgolj virtualnega. ( virtualnost*virtualnost ; kje v enačbi je realnost (?) )

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Rob Davies: coordinator projekta EuropeanaLocal

Šlo je za predstavitev spletne strani EuropeanaLocal, koordinatorja Roba Davisa, ki smo jo nato deloma poslušali še v slovenščini, s strani Brede Karun (NUK)

VISION OF Europeana Local:
“ To provide cross-domain access to Europe¨s cultural heritage” (V: European Union Communiqué, August 2006)

Projekt se je pričel 1. februarja l. 2010, takrat je šlo za verzijo 1.0. V letu 2010 so že nastali zametki za verzijo 2.0, ki bo prinesla uporabniku prijaznejši vmesnik in nove semantične aplikacije. V poletju l. 2010 je število objektov verzije preseglo 10 milionov enot.

Tipi agregatorjev projekta so: muzeji, arhivi, knjižnice in avdio-vizualne zbirke.
Kot država z največjim prilivom objektov prednjači Francija, po tipu objektov pa je največ slik (65%) in teksta (33%) , zgolj 1% pa je video in 1% zvočnih vsebin.

Podrobnejša navodila o tem, kako lahko tudi sami prispevamo gradivo na Europeano se nakajajo na spodnji povezavi: www.group.europeana.eu/web/guest/provide_comtent

Drugi del predavanja se je nanašal na projekt EuropeanaLocal.

Projekt EuropeaLocal je nastal zaradi potrebe po agregatorjih lokalnih in regionalnih metapodatkov na nacionalni ravni. Partnerji delujejo kot agregatorji in vsaka država ima zgolj enega agregatorja.

Projekt EvropeanaLokal je do sedaj prispeval 3.5 miliona objektov od ca. 12 milionov skupno iz 20 držav. Največ gradiva prihaja iz: Španije, Anglije, Poljske in Švedske.

Zaključna misel direktorice NUK, Mateje Komelj Snoj, ob dotičnem predavanju je bila: Treba je razmišljat širše ( ne individualno) pri delanju projektov!

DRUGI DEL: PREDSTAVITVE PROJEKTOV POVEZANIH Z EUROPEANO

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Breda Karun, NUK
EuropeanaLocal ( Europeana v Sloveniji )

EuropeanaLocal prinaša na Europeano največji paket vsebin; preko 4 milijone.
Projekt se je začel junija 2008, končal pa naj bi se maja 2011. V njem sodelje 31 partenerjev. Slovenski partner projekta je Narodna in univerzitetna knjižnica.
Marec 2010 se je izvršilo prvo posredovanje vsebin, ki je obsegalo 43 zbirk, 38 315 objektov in metapodatkov.
Cilj projekta je uspešno posredovanje Slovenskih vsebin iz lokalnih objektov na EuropeanoLocal.

Potek dela junij 2008 – julij 2010:
Prvo vprašanje NUKa je bilo kakšne so vsebine, ki jih lahko prenesejo na EuropeanoLocal. Sledilo je zbiranje podatkov o možnih vsebinah, nato odločitev o možnih agregatih, pa normalizacija, mapiranje podatkov, popravki, vzpostavitev tehničnih pogojev, testiranje, posredovanje gradiva na EuropeanoLoal in konec marca pregled objav na Europeani.

Posredovanje vsebin na Europeano:
V Sloveniji imamo vzpostavljena dva agregatorja za posredovanje vsebin na Europeano; dLib in Kamro. Spletna galerija posreduje svoje gradivo dLib.si.
Arhivi pa so zaradi njihove zakonodaje pod vprašajem.
Načrt za avgust 2010 – maj 2011:
V oktobru oz. novembru in spomladi l. 2011 se bo izvršilo ponovno posredovanje vsebin. NUK ima v planu testeranje funkcionalnosti Renske verzije Europeane z vidika posredovanja vsebin in testiranje nove Renske verzije z uporabniki v januarju.
Koristi pri projektu so: dostopnost že digitaliziranih vsebin, spodbuda za digitalizacijo in objavo vsebin na portalih, vklučenost slovenskih lokalnih vsebin na Europeano, informiranost, nova znanja, povezanost v mrežo ter možnost za nova sodelovanja
Težave pa se pojavljajo pri: digitalizacija in obnovi na portalih, izločitvi nekaterih vsebin zaradi nezadostnih podatkov, pomanjkljivih navodilih s strain Europeane in nekaj napakah pri objavljenih vsebinah na Europeani.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Žiga Crkvenik (NUK)
Projekt EuropeanaTravel in ARROW

Projekt EuropeanaTravel se je začel maja l. 2010. Poteka iz strani programa eVsebinePlus. V njem sodeluje 17 knjižnic in 16 držav članic EU, koordinira pa ga Estonija.
Delavni sklopi projektra so:
Načrtovanje digitalizacije
Digitalizacija (zavzema ca. 70 % vseh sredstev)
Omogočanje dostopa do digitalizacije gradiva LIBER partnerjev (Void Universty Collage London)
Diseminacija (vodi Ereme: majhna privatna organizacija)
Koordinacija in vodenje projekta
3.junija 2010 je potekal prvi revizijski sestanek. Po petnajstih mesecih pa je doseženih 85% digitaliziranih objektov.

2.projekt: projekt ARROW
Projekt se ukvarja z avtorskimi pravicami. Traja od novembra 2008 do februarja 2011. V začetku ga je podpiralo 16 partnerjev, nato se mu je pridružilo še 11 podpornikov.

Cilji:
Vzpostavitev mednarodne infrastrukture za izmenjavo informaciji o statusu AP
Priskrbeti testno okolje za poslovne modele digitalne knjižnice, uporaba standardov, mehanizmi za upravljanje in razčiščevanje statusa AP.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek; projekt ATHENA

Osnovni namen projekta ATHENA je posredovanje digitalnih vsebin muzejev v Europeano. S tem želijo napraviti korak na področju interoperabilnosti, semantičnem spletu …
V projekt je neposredno vključenih 109 najpomembnejših muzejev in ostalih kulturnih institucij kar predstavlja 20 evropskih jezikov. Koordinira ga Italijansko ministrstvo za kulturno dediščino.
Slovenski partnerji v projektu so: Ministrstvo za kulturo, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej, Etnografski muzej, Tehnični muzej in Koroški pokrajinski muzej. Strokovna denarna podpora se vrši s strani Ministrstva za kulturo.

Cilji ATHENA:
-podpreti in spodbuditi sodelovanje muzejev in ostalih institucij, ki še niso popolnoma vključeni v Europeano;
-izdelati set prilagodljivih orodij, priporočil in smernic, osredotočenih na multilingvizem in semantiko, metapodatke in tezavre, podatkovne strukture in vprašanja avtorskih pravic. Muzeji jih bodo uporabili za podporo internim procesom digitalizacije in za olajšanje integracije njihovih digitalnih vsebin v Europeano;
-identificirati obstoječe digitalne vsebine v evropskih muzejih;
-prispevati k integraciji različnih sektorjev kulturne dediščine s ciljem združiti vse različne prispevke v Europeano. Slednje se bo izvajalo v sodelovanju z ostalimi projekti, bolj knjižnicami in arhivi;
-razviti tehnično infrastrukturo, ki bo omogočila semantično interoperatibilnost z Europeano.

Athena naj bi v Europeano skupno posredovala 4 milijone predmetov. Trenutno jih je posredovala ca. 1 milijon, od tega 8.272 s starni Slovenije.

ČETRTO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Alenka Kačičnik-Gabič, ApENet

{APE==Archives Portal Europe}

Projekt ApENet deluje v okviru programa eContentPlus. Izvira iz resolucije Sveta Evrope 6.maja 2003 (objavljena v Ur.l. EU), ko je bil l. 2008 sklenjen sporazum med Evropsko komisijo in 13 partnerji.
Pričakovani rezultati projekta so: logična struktura programa, fizična struktura programa, interoperabilnost z Euvropeano, število popisnih enot in število digitalnih objektov.
Glavna tehnična rešitev, ki so si jo zadali, je standardizacija in čim večje izogibanje postavljanju (oblikovanju) novih standardov.

PETO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek: Carare

Projekt sestoji iz sedmih delavnih paketov (DP) . Izpostaviti želim zgolj nekatere izmed njih.
DP2: Zbiranje in grupiranje podatkov v okviru CARARE meta formata na osnovi standardov CoreData.
Index of Historic Buildings, CIDOC
Obseg ca. 7 milijonov objektov
DP3: testiranje in prototipiranje
DP5: -3D in navidezna resničnost
- več ciljev + vprašanje formatov

TRETJI DEL: KAKO NAPREJ ?
PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Tomas Tišler: Javni razpisi na MVZT

Prvi razpis je potekal l. 2008. V letih 2008 – 2010 so imeli za 11 milijonov razpisov.
Okvir razpisov za leto 2011:
Predvidena sredstva: 10,5 miliona EUR
Predviden datum objave: junij 2011
Trajanje projekta: 24 mesecev
Predvideno število projektov: 40

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Zoran Krstulovič (NUK) : Nacionalni agregatorji e-vsebin s področja kulture

Agregator je organizacija, ki zbira metapodatke od določene skupine ponudnikov vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost (…) in pretvorbo metapodatkov (…) in zagotavlja splošno podporo ponudnikom vključno z izobraževanjem.
(V: Europeana Content Strategy, August 2009 )
Tipi agregatorjev so tako horizontalni, vertikalni, tematski, s portalom ali brez, lahko uporabljajo funkcijo repozitorija.

Cilji vzpostavitve nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, ki je
projekt umeščen v redne dejavnosti NUKa so:
- enoten in trajen dostop e- vsebin s področja kulture in znanosti;
- dostop naj bo javen preko svetovnega spleta;
- vzpostaviti je potrebno sinergijo in sodelovanje med portali,
- zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje Slovenskih e-vsebin s področja kulture;
- blikovati modalitete dajanja objektov na voljo javnosti ter
- zagotoviti delovanje nacionalnega agregatorja.

Pri analizi stanja so prišli do naslednjih ugotovitev:
Obstajajo velike razlike med inštitucijami na posameznih področjih kulture.
Razlike so tudi v pojmovanju digitalizacije, kot procesa z javnim dostopom vsebin oz. brez le-tega. Nujno je sodelovanje v različnih mednarodnih projektih in opazno je pestro dogajanje ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij; na različnih portalih; društev in drugih organizacij.

Težave pa predstavljajo:
raznolikost metapodatkovnih standardov, modalitete dostopnosti, avtorsko pravna vprašanja, vprašanja lastništva del, objektov ... in vprašanja glede dovoljene uporabe metapotatkov

V prihodnje ... bi bilo zaželjeno:
- načrtovanje digitalizacije na ravni celotnega kulturnega sektorja;
- poenotenje (standardiziranje) metapodatkov in
- bolj intenzivno izobraževanje ( o pomenu in priložnosti, ki jih omogoča digitalizacija)

Kot rezultat projekta so v pripravi naslednji dokumenti:
Analiza obstoječega stanja hrambe in distribucije e-vsebin
Analiza zahtev za vzpostavitev informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine

Ukvarjajo se tudi z manjšim projektom digitalizacije 3D vsebin.
V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana so digitalizirali virtualno Emono.
in sicer gre za 15 digitaliziranih predmetov, ki se trenutno nahajajo na portalu n Dlib v formatu pdf. Muzejsko gradivo, ki ga nikjer ne vidimo tako postane dostopno vsem.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Maja Miklič (OŠ Vita Kraigherja ) : Uporaba digitalnih kulturnih vsebin v (osnovnošolkem) šolstvu

Ga. Maja Miklič, nam je predstavila skupni portal Sio.si (Slovensko izobraževalno omrežje) ter nas opozorila na dve konferenci:
Sirikt: predstavitve e-praks kaj se na področju šolstva dogaja.
in
IS- Information Society 2010

Izvedeli smo da se na večini šol spletne strani in e-gradiva nahajajo na orodjih Joomla ali Moodle.

V svoji predstavitvi se je spraševala ali učenci uporabljajo DLib, Kamro, Europeano ter prišla do odgovora da učenci teh vsebin ne uporabljajo primarno. Posledično se poraja vprašanje pri katerih predmetih in kako bi lahko predstavili te vsebine.
Po mnenju ga. Mikličeve bi e-gradiva, ki nastopajo v okviru projektov, samostojno po šolah, pri različnih ponudnikih lahko bila podpirala znanja pri vseh predmetih. Smiselno bi bilo, da bi ustvarjalci pripravili določene pakete in jih nato objavili v skupnih portalih; v sodelovanju z učitelji, praktiki, knjižničarji, starši in učenci.

Konferenca se je zaključila s predstavitvijo kulturnih vsebin na mobilnem Planetu, gospodične Petre Rot Kumel.

Vse prezentacije iz konference bodo dostopne tudi na NUKovi spletni strani.
Posted by na dan 11 komentarjev:
oznake: , ,
Naročite se na: Objave (Atom)