Strani

Prikaz objav z oznako mednarodne konference. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako mednarodne konference. Pokaži vse objave

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.
Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live
Posted by na dan 5 komentarjev:
oznake: , , , , , , , , ,

2.11.11

Konferenca Library 2.011

Pravkar se je začela svetovna spletna konferenca Library 2.011. Zajetih je zelo veliko zanimivih prispevkov. Poteka dva dni, online, je brezplačna in dostopna na: http://www.library20.com/page/2011-conference

Ker je vodena iz Amerike, se je po našem času začela odvijati v popoldanskem času. Zagotovo boste med prispevki našli kaj koristnega tudi zase

Program prirejen za naš lokalni čas: http://www.library20.com/page/library-2-011-schedule-gmt-1-1

(Na novico nas je prijazno opozorila Andrea)
Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake:

2.6.11

Slovenski avtorji na mednarodni konferenci ABDOS v Ljubljani

Pravkar se je z ekskurzijo na Gorenjsko končala 40. Mednarodna konferenca ABDOS, ki je potekala od 30. maja do 2. junija v organizaciji Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kakšnih 35 govorcev, med njimi tudi slovenski, je strnilo svoje predstavitve pod krovnim naslovom “Competence in East and South East European studies – Prerequisites for successful integration”. Konference se je udeležilo okrog petdeset strokovnjakov iz desetih evropskih držav, pri slovenskih bibliotekarjih zanimanja ni bilo, študentje bibliotekarstva, ki smo jim ponudili dve brezplačni udeležbi z vsemi ugodnostmi, pa se niti odzvali niso.

Z dovoljenjem avtorjev objavljamo štiri slovenske predstavitve:

Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: ,

6.5.11

40. Konferenca ABDOS v Ljubljani, 30.5. – 2.6.2011

ABDOS (Arbeitsgemeinschaft der Bibliotheken und Dokumentationsstellen der Ost-, Ostmittel- und Südosteuropaforschung) je mednarodno formalno združenje institucij, ki je nastalo v Nemčiji in se ukvarja s proučevanjem Vzhodne, Srednje in Južne Evrope, zbiranjem in obdelavo literature o teh deželah in seveda tudi literature iz tega območja. Združenje je nastalo pred štiridesetimi leti predvsem zaradi omogočanja boljše izmenjave informacij in izkušenj med bibliotekarji in dokumentalisti takratnega "Zahoda", ki so proučevali in zbirali gradivo "Vzhoda" - predmet proučevanja je bila tudi takratna Vzhodna Nemčija. Nabavi gradiva iz držav za "železno zaveso" so posvečali posebno pozornost, zlasti seveda sivi literaturi. Velik poudarek je bil ves čas na sodelovanju med bibliotekarji in strokovnjaki z različnih področij, npr. ekonomisti, sociologi, politologi, pravniki, zgodovinarji, slavisti in drugimi. Leta 1971 se je začelo sodelovanje med bibliotekarji nekaterih pomembnejših institucij v Zvezni republiki Nemčiji, kmalu pa se je razširilo v skoraj vse države Zahodne Evrope, po letu 1980 so se začeli vključevati tudi bibliotekarji iz takratnih socialističnih držav. Med njimi smo bili takoj tudi Slovenci. Vsa leta od nastanka je bil sedež ABDOS v Oddelku za Vzhodno Evropo (Osteuropa-Abteilung) pri Staatsbibliothek zu Berlin - Preussischer Kulturbesitz v Berlinu, zadnjih deset let pa je v Herderjevem Institutu, Marburg a.d. Lahn.

Člani so institucije in posamezniki, v našem primeru Centralna ekonomska knjižnica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja Centralne ekonomske knjižnice je od leta 2010 član predsedstva ABDOS. Pomembnejše sodelujoče institucije so:

  • Bayerische Staatsbibliothek, München
  • Centralna ekonomska knjižnica, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Collegium Carolinum e.V. - Wissenschaftliche Bibliothek im Sudetendeutschen Haus, München
  • Council of Slavonic and East European Library and Information Services
  • Deutsche Zentralbibliothek für Wirtschaftswissenschaften (ZBW), Kiel
  • Deutsches Historisches Institut, Warschau
  • Förderkreis für West-Ost Informationstransfer e.V.
  • Geisteswissenschaftliches Zentrum Geschichte und Kultur Ostmitteleuropas, Leipzig
  • Haus des Deutschen Ostens, München
  • Herder-Institut, Marburg
  • Institut für donauschwäbische Geschichte und Landeskunde, Tübingen
  • Institut für Ostrecht München e.V.
  • IZ-Sozialwissenschaft, Abt. Informationstransfer Osteuropa, Berlin
  • Österreichische Nationalbibliothek, Wien
  • Schweizerische Osteuropa-Bibliothek, Bern
  • Slovanský ústav/Slavisches Institut, Praha/Prag
  • Staatsbibliothek zu Berlin – Preussischer Kulturbesitz, Osteuropa-Abteilung, Berlin
  • Stiftung Martin-Opitz-Bibliothek, Herne
  • Sudetendeutsche Wissenschaftliche Sammlung/Szudétanémet Tudományos Gyüjtemény
  • Südost-Institut, Regensburg
  • Südosteuropa-Gesellschaft, München
  • Technische Informationsbibliothek (TIB), Hannover
ABDOS izdaja svoje redno četrtletno glasilo Mitteilungen (ISSN 0721-9105), prispevki z vsakoletnih srečanj pa so objavljeni v posebnem zborniku Oddelka za Vzhodno Evropo.

Najpomembnejša formalna oblika sodelovanja je vsakoletno strokovno srečanje, ki je vsakič v drugi državi. Leta 1985 je bila letna konferenca ABDOS tudi v Ljubljani v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice. Že nekaj let je bila na seznamu potencialnih organizatorjev ponovno tudi Ljubljana oz. EF in ob podpori takratnega vodstva EF smo kandidaturo za nekaj let naprej tudi potrdili. Zaradi določenega sistema izbire vsakoletnega organizatorja doslej nismo prišli na vrsto, sedaj pa je priložnost, da konferenco združenja ABDOS ponovno organiziramo v Sloveniji.

Na konferenci je vsako leto okrog 100 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav, tradicionalno pa se vedno vključujejo tudi ponudniki informacijskih storitev (baz podatkov, elektronskih časopisov in tudi tiskane predvsem znanstvene literature) kot nastopajoči in kot sponzorji. Jezika konference sta nemščina in angleščina, v razpravi pa jezikovnih omejitev ni.

Vsebinski okvir letošnje konference je "Kompetentno poznavanje Južne in Vzhodne Evrope – Pogoj za uspešno integracijo":

40th International ABDOS Conference
“Competence in East and South East European studies – Prerequisites for successful integration”
  1. Competence in East and South East European studies in the German-speaking countries
  2. What comes after? – University training and education between luxury subject and core competence
  3. “Still” Librarian or “already” information specialist?
  4. Digitization: “massy” or “classy”?
  5. The internet as a space for critical thought
As part of the 40th International ABDOS Conference the workshop on the propagation of information literacy in Eastern and South Eastern European studies begun in 2010 at the Regensburg Conference will be continued.

V programu z bogato mednarodno zasedbo se predstavlja tudi nekaj slovenskih udeležencev. Vabimo vas, da se konference udeležite tudi vi, več podatkov vključno s prijavnico je na spletni strani konference.

Posted by na dan Ni komentarjev:
oznake: ,
Naročite se na: Objave (Atom)