Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.

Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.





---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

Anketa Gates Foundation’s Global Libraries Initiative

Gates Foundation’s Global Libraries Initiative preučuje načine za dopolnitev svoje podpore knjižnicam, ki spodbujajo inovativnost in pozitivne in trajne spremembe v knjižnicah v ZDA in po vsem svetu. S pomočjo ankete skušajo zbrati zamisli in ideje o tem, kako lahko knjižnice najbolje služijo svoji skupnosti v prihodnosti, ki vključuje e-knjige in prosto dostopnost do digitalnih vsebin.

Prosim, da izpolnite anketo in s svojimi idejami pomagajte fundaciji pri načrtovanju!

https://www.surveymonkey.com/s/W3DBZ96

Računalništvo v oblaku in knjižnice

Računalništvo v oblaku je relativno nov izraz, a se hitro razvija in je že široko uporabljen v dandanašnji industrijski družbi. Glavne prednosti uporabe so zmanjšanje stroškov, dostopnost od koderkoli in kdajkoli, ter njegova elastičnost ter prilagodljivost v primerjavi z ostalimi načini računalništva. Knjižnice se srečujejo z računalništvom v oblaku pri dostopanju do elektronskih revij, gostovanju elektronskih knjižnic in izdelavi statističnih analiz. Tako na primer knjižnica New York City uporablja Googlove obrazce in razpredelnice za beleženje trendov referenčnih vprašanj pri informacijskem pultu.

V prvi polovici današnjega prispevka predstavljamo glavne prednosti računalništva v oblaku, razlike v njegovih arhitekturnih plasteh in njegove infrastrukturne modele. Predstavimo tudi nekaj glavnih ponudnikov storitve računalništva v oblaku, ki so mednarodno razširjeni. Sledi kratek pregled strokovne literature, preko katere bodo predstavljena tveganja, razvijajoči se trendi in koristi računalništva v oblaku ter vpliv na knjižnice v prihodnosti. Glavni namen prispevka je objektivna predstavitev prednosti in slabosti pri odločitvi za uporabo računalništva v oblaku na področju knjižnic, s poudarkom na varnosti ter izdatkih.

1. UVOD V RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

1.1 Kaj računalništvo v oblaku sploh je?

Izraz se nanaša na spletno osnovana orodja, kakor tudi strojno in programsko opremo, ki delovanje tega servisa sploh omogočata. Bistvena lastnost računalništva v oblaku je, da uporabniki, preko spletnega brskalnika, ta orodja uporabljajo tako, kakor bi jih uporabljali preko lokalno nameščenih orodjih na lastni računalniški postaji. Običajno pri računalništvu v oblaku govorimo o treh storitvenih modelih:

Infrastruktura kot storitev (angl. »Infrastructure as a Service - IaaS«)
Infrastruktura kot storitev se nanaša na računalniško infrastrukturo, pogosto ponujeno z uporabo virtualizacije. V to kategorijo sodijo strežniki, hramba, omrežje,… Najpomembnejši ponudniki so VMware, Oracle, IBM, Microsoft, KVM, OpenStack, Xen, Eucalyptus, Nimbus, OpenNebula, Citrix Cloud, AppNexus, Amazon EC2, itd.

Platforma kot storitev (angl. »Platform as a Service - PaaS«)
Platforma kot storitev že vključuje osnovne dodatne funkcionalnosti (običajno v obliki programskega vmesnika, ki jih uporabnik kot platformo uporablja pri razvoju in uporabi lastnih informacijskih rešitev. V to kategorijo med drugim sodi okolje za razvoj aplikacij ali platform kot storitev (PaaS). Vidnejši ponudniki so Google AppEngline, Microsoft Azure, Oracle PaaS, IBM PaaS, VMware SpringSource, itd.

Programska oprema kot storitev (angl. »Software as a Service - SaaS«)
Programska oprema kot storitev pomeni zagotavljanje celotne infrastrukture skupaj s programsko opremo in nastavitvami za njeno delovanje. V to kategorijo sodijo funkcionalnosti poslovnih aplikacij ali programska oprema kot storitev (SaaS). Vidnejši ponudniki so salesforce.com, Microsoft (npr. Office 365), Google Apps (vključno z Gmail). Običajno pri tej obliki računalništva v oblaku uporabnik potrebuje le brskalnik in dostop do interneta, vse ostalo pa zagotovi ponudnik storitve.

Računalništvo v oblaku

Izvedbeni modeli računalništva v oblaku pa so naslednji:
Javni oblaki (ang. »Public Cloud«) so dostopni javnosti in ni omejitev glede tega kdo jih lahko uporablja. Gre za IKT storitve ponudnika, do katerih lahko preko interneta dostopa kdorkoli.
Zasebni oblaki (angl. »Private Cloud«) so dostopni samo v zasebnem omrežju. IKT storitve so ponujene iz lastnega podatkovnega centra. Vse storitve kot tudi infrastruktura je pod nadzorom ponudnika, upravljanje pa se lahko izvaja tudi s pomočjo tretjega. Storitve so dostopne preko interneta ali preko navideznih zasebnih omrežij.
Oblaki skupnosti (angl. »Community Cloud«) so dostopni omejenemu številu uporabnikov, z znanimi značilnostmi.
Hibridni oblaki (angl. »Hybrid Cloud«) so IKT storitve računalništva v oblaku, ki so sestavljene iz storitev javnega in zasebnega oblaka.

1.2 Kaj pa oblaki in knjižnice?

Računalništvo v oblaku je postalo glavna tema v organizacijah, ki za svoje delovanje potrebujejo sodobno tehnologijo. Knjižnice se z uporabo nekaj izmed servisov računalništva v oblaku srečujejo že več desetletij. Kot primere lahko navedemo, internetne zbirke podatkov, ki so dostopne kot aplikacije računalništva v oblaku, prav tako pa so lahko veliki skupni katalogi definirani kot aplikacije računalništva v oblaku. Ta pristop k računalništvu lahko pomaga knjižnicam prihraniti čas in denar s poenostavitvijo poteka celotnega dela.

Naj naštejemo zgolj nekaj primerov, kjer so knjižnice prevzele metode, ki se uporabljajo pri računalništvu v oblaku. Ti so: OCLC, Library Thing, Amazon, Google,.… OCLC (Online Computer Library Center) je neprofitna organizacija, ki deluje kot knjižničarska storitev za IT podporo in kot raziskovalna organizacija, namenjena javnosti za pospeševanje dostopa do informacij po celem svetu. Za svoje člane zagotavljajo kataložna orodja, dostopna v spletnem okolju in jim omogočajo hrambo njihovih centraliziranih podatkovnih shem. Library Thing ponuja storitev družbenega omrežja, kjer člani izmenjujejo informacije in predloge glede knjig. Poznamo tudi  Reed Elsevir, ki ponuja znanstvene informacije iz področja medicine. Tu sta seveda še vsem splošno znana Amazon ter Google z njegovimi prizadevanji za poslovne rešitve za knjižničarje.
Naj pri tem omenimo projekt Google Knjige (Google Books) katerega cilj je ljudem olajšati iskanje relevantnih knjig, še zlasti tistih, ki se ne tiskajo več. Želijo pa si tudi sodelovati z založniki in knjižnicami pri ustvarjanju obširnega virtualnega iskalnega kataloga knjižničnih zaznamkov vseh knjig, v vseh svetovnih jezikih. Na ta način bi uporabnikom pomagali pri odkrivanju novih knjig, založnikom pa pri iskanju novih bralcev.

Glavne prednost uporabe storitev v oblaku za knjižnice je v svojih sedmih tezah povzel tudi M. Goldner:

1. Sodobnejši računalniški sistemi; ob upoštevanju dejstva, da so v knjižnicah pogosto zgrajeni na predinternetni tehnologiji,
2. Boljša integracija sistemov porazdeljenih preko spletnega omrežja,
3. Ohranjanje in shranjevanje podatkov. V knjižnicah se pogosto zgodi, da je isti podatek večkrat shranjen na različnih mestih; npr. lokalni katalog, vzajemni katalog, spletni katalogi ipd.
4. S podatki, razporejenimi na različnih distribuiranih sistemih, je prisotnost knjižnice na spletu omejena.
5. Združeni sistemi. Sodelovanje med knjižnicami, ki imajo vzpostavljene zgolj samostojne sisteme, je po pravilu dražje in težje za upravljanje.
6. Naraščajoča količina dela. Informacijski strokovnjaki, ki delujejo v običajnih spletnih okoljih in porazdeljenih sistemih težko zagotovijo povečan obseg dela knjižnice.
7. Veliko sistemov je izkoriščenih zgolj v 10 %. Delovanje knjižnic v skupnih oblačnih storitvah pripomore k manjši porabi tiskanih virov.

Glavna skrb pri varnosti računalništva v oblaku je, da večina institucij ni zadovoljnih s tem, da nimajo popolnega nadzora nad tem, kje se hranijo njihovi podatki in aplikacije, saj menijo, da le-to povečuje možnost nepooblaščenega dostopa in izpostavljenost zaupnih podatkov. Brez izoblikovanih standardov je možnost, da bi sisteme ponovno premestili v lokalno uporabo knjižnice, ali izbira drugega ponudnika storitve računalništva v oblaku omejena na lastne vmesnike. Standardni mehanizmi za obravnavanje življenjskega cikla izdajanja licenc in izračuna plačil za infrastrukturo v skupni rabi so le nekateri izmed vprašanj, s katerimi se morajo ukvarjati ponudniki računalništva v oblaku. Najbolj pomembno pa je, da ponudniki zagotovijo konstantne sisteme, za spremljanje aplikacij računalništva v oblaku in jih naredijo združljive z drugimi obstoječimi sistemi. (Glej Open Cloud Manifesto)

2. VARNOST IN STROŠKI UPORABE RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

Varnost in stroški

Postavlja se vprašanje ali je za knjižnice bolj ekonomično, da svoje obstoječe baze podatkov prepustijo gostiteljskemu ponudniku računalništva v oblaku ali pa jih obdržijo v lastnih podatkovnih servisih, ter kako varno je računalništvo v oblaku za knjižničarje.

Pri razpravi o stroških, moramo razmisliti ali je investiranje v neodvisne vire vredno naših naporov.
Glavne ovire pri odločanju so: dostopnost servisa, ustrezna nedostopnost zaupnih podatkov, prenos podatkov iz ozkih grl, upoštevanje zagotovitve varnosti pri nepredvidljivih dogodkih, skladiščenje podatkov na več mestih, odpravljanje napak in hroščev, pravično posredovanje podatkov tretjim osebam in licenciranje programske opreme.

Uporabniki od novih oblik računalništva v oblaku pričakujejo popolno in hkrati stalno dostopnost, kar pa ni lahka naloga. Programska oprema in aplikacije, ki jih omogoča računalništvo v oblaku, namreč še vedno niso vzpostavili aktivnih standardov uporabe, kar pomeni, da uporabniki še vedno ne morejo enostavno izločiti njihovih podatkov in programov iz ene strani na drugo. Mnogo uporabnikov tako zatrjuje, da njihovi na varnost občutljivi podatki, nikoli ne bodo postali del računalništva v oblaku, saj so trenutni sistemi še vedno pretežno javna omrežja, kar izpostavlja sistem k večji količini napadov. Po drugi strani postajajo aplikacije vse bolj in bolj podatkovno bogate, tako da morajo uporabniki kakor tudi razvijalci oblakov razmišljati o posledicah tega, če hočejo ustrezno zmanjšati stroške poslovanja. Eden od izzivov računalništva v oblaku je tudi, kako pravilno odpraviti napake in preostale hrošče, saj so sistemi načeloma precej veliki, kar otežuje odpravljanje težav. Več na: M.Arembrust et. all.

Smernice glede varstva osebnih podatkov pri računalništvu v oblaku v Sloveniji so izšle 15. 6. 2012 na pobudo informacijskega pooblaščenca Slovenije, v sodelovanju s Cloud Security Alliance (CSA) Slovenia Chapter, Slovenskim odsekom ISACA ter Zavodom e-Oblak, Eurocloud Slovenia. V njih so pojasnjene minimalne zahteve zakonodaje, na kaj je potrebno biti pozoren pri odločanju o ustreznem ponudniku storitev v oblaku. Pogosto se upravljavci osebnih podatkov namreč ne zavedajo, da so oni odgovorni za podatke, čeprav jih zaupajo v obdelavo neki tretji osebi.
Mnenje informacijskega pooblaščenca je, da številni ponudniki storitev računalništva v oblaku potencialnim uporabnikom trenutno večinoma še ne ponudijo zadostnih informacij ter da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali ločevanje zaupanja vrednih ponudnikov računalništva v oblaku od tistih tveganih. Smernice naj bi pripomogle k večji ozaveščenosti na tem področju.
Ali so naši podatki v oblaku bolje varovani ali ne, ni preprosto vprašanje in nanj ni dopustno pavšalno odgovoriti v smislu, da je nekaj, kar imamo sami pod nadzorom, tudi bolj varno. Kot poudarjajo nekateri avtorji, gre predvsem za vprašanje zaupanja. Če imamo računalniške zmogljivosti pod svojim nadzorom, lahko sami ali s pomočjo drugih poskrbimo za varnost s pomočjo drugih varnostnih mehanizmov. Pri zunanjem izvajalcu gre nasprotno za zaupanje v celoti, kar ne vključuje le zaupanja v varnostne postopke in ukrepe, temveč gre tudi za zanesljivost, dostopnost in stanovitnost obratovanja. Preglednost ponudnikov storitev računalništva v oblaku je zato bistvena – naročnikom mora jasno predstaviti, kje se bodo obdelovali njihovi osebni podatki, kako bo zagotovljena njihova zaupnost, celovitost in razpoložljivost, ali in v katerih tretjih državah se bodo obdelovali, kdaj in kako bodo uničeni po preteku pogodbe, kateri vse podizvajalci in kako bodo sodelovali pri obdelavah podatkov itd. Pri smernicah želim opozoriti predvsem na kontrolni seznam za preverjanje skladnosti z obstoječimi zahtevami zakona o varstvu osebnih podatkov. Je na 16. strani dokumenta in predstavlja pomemben pripomoček o preverjanju ustreznosti ponudnikov storitev računalništva v oblaku.

3. VIRI O RAČUNALNIŠTVU V OBLAKU

Veliko koristnih informacij, glede računalništva v oblaku na področju knjižničarja se nahaja v članku Yan Han-a z naslovom Cloud Computing: Case Studies and Total Cost of Ownership (Information Tehnology in Libraries). Avtor ga je razdelili na tri sektorje, in sicer: pregled literature, ki govori o računalništvu v oblaku in stroškovnem modelu, podrobni pregled nad računalništvom v oblaku, njegovi ravni storitev in stroškov ter tehnološka analiza primerjave med računalništvom v oblaku in lokalnimi strežniki. V svojem primeru govori, da so leta 2004 vzpostavili repozitorij s pomočjo DSpace-a. Eden izmed njih je bil leta 2010 testiran s pomočjo oblačne storitve, preko katere so primerjali stroške in podporo. Projekt je bil uspešen in repozitorij danes vsebuje preko 1800 digitaliziranih naslovov edinstvenih afganistanskih dokumentov.
Drugi primer govori o študiji primera v Japonski knjižnici. Severnoameriški usklajujoči svet na japonskih knjižničnih virih (The North American Coordinating Council on Japanese Library Resources) je razvil spletno storitev za identificiranje japonske globalne mreže medknjižnične izposoje gradiva. Aplikacija je bila sprogramirana v Javi, s pomočjo uporabe J2EE, tekla je v programu Tomcat. Redno so jo izvajali na majhnem, lokalnem strežniku, v maju 2011 pa so jo preselili na Linode in Google AppEngine.
V stroškovni analizi je avtor odkril, da je največja prednost uporabe računalništva v oblaku, da svojim uporabnikom omogoča pogon aplikacij z minimalnimi začetnimi stroški. Prihranek se vrednoti na zavidljivih 50%, ob upoštevanju, petletne povprečne življenjske dobe strežnika. Celotna avtorjeva analiza prikazuje, da računalništvo v oblaku ponuja tehnične prednosti in pomembne prihranke pri vzpostavitvi spletnih aplikacij. Nekatere najpomembnejše med njimi pa so visoka razpoložljivost, prilagodljivost in stroškovne učinkovitosti.

Zanimiv je tudi članek: “Research on Digital Library Platform Based on Cloud Computing” (avtorja L. Han and L. Wang). V njem nam skušata avtorja prikazati probleme pri vzpostavitvi digitalne knjižnice. Tako govorita o neodvisnosti virov, majhni vrednosti informacijske tehnologije in strojnih omejitvah. Za pretvorbo podatkov v formirano digitalno obliko so vzpostavili podatkovne baze, ki vsebujejo grupiranje podatkov v ustrezne mape s pomočjo ustreznih predmetnih oznak. Da bi kar najhitreje in najbolj učinkovito rešili problem, so vzpostavili digitalno knjižnico, ki temelji na uporabi storitev računalništva v oblaku. Le–ta jim ponuja poenotenje storitev vmesnika in zagotovi osebne nastavitve različnih uporabnikov, vzpostavitev ustreznega terminala itn.
Platforma digitalne knjižnice sestoji iz štirih plasti: infrastrukturne plasti, podatkovne plasti, plasti upravljanja in storitvene plasti. Infrastrukturna plast je sestavljena iz mnogo javnih oblakov, kakor tudi zasebnih oblakov, ki so integrirani preko interneta in sestavljajo velik, virtualni center podatkov oz. super-računalnik. Plast upravljanja je glavna plast digitalne knjižnice. Njena funkcija je vzpostavitev  strojne opreme v infrastrukturni plasti, vire podatkov v podatkovni plasti in varnost sistema, skupaj s storitveno plastjo, ki omogoča vzpostavitev gostujočih uporabniških vmesnikov. Glavni namen članka je tako zagotovitev pomoči pri oblikovanju in realizaciji digitalne knjižnice v knjižnicah.

Avtorja R. Sanchati in G. Kulkarni v “Cloud Computing in Digital and University Libraries” predstavljata več uporabniških storitvenih modelov, ki jih razdelita na: enoten model iskalne službe (Unified Search Service Model) integrirani model (Integrated Consulting Services Model), model storitve v realnem času (Real-time Access Services Model), model znanja (Knowledge Service Model) in model usmerjen v vse storitve (All-oriented Service Model). S sprejetjem storitev računalništva v oblaku so integrirani knjižničarski viri porazdeljeni preko enotnega dostopa vmesnika. Ob istem času vmesnik nudi dostop do dokumentov, navodila uporabe in priročnike ter odgovore na vprašanja uporabnikov, z uporabo visoko kakovostne navigacije. Kot rezultat lahko uporabniki z več metodami dostopajo do več informacij in tako tudi bolje izkoristijo knjižničarske vire. S pomočjo računalništva v oblaku lahko univerzitetne knjižnice vzpostavijo deljen skupni javni oblak, saj ima le-ta lahko (vsaj v teoriji) neskončne zmožnosti skladiščenja in računalniške moči. Ustanovitev deljenega javnega oblaka lahko v veliki meri prihrani fizično delo shranjevanja knjižničnih virov, saj knjižnice pri tem ne potrebujejo lastne opreme.

V  “Comparative study and review of grid, cloud, utility computing and software as a service for use by libraries” (A. Patel [et all] V: Library Hi Tech News), avtorji primerjajo mrežno računalništvo, računalništvo v oblaku in programske opreme kot storitve, da bi spodbudili razumevanje in razlike med njimi. Kot prednosti omrežnega računalništva avtor navaja, da so lahko aplikacije razdeljene med več strežniki, ko pa je poizvedba na vseh zaključena, lahko združimo njihove rezultate in jih primerjamo med seboj. Katerakoli naprava ali strežnik je pri tem lahko naknadno priključen ali odvzet celotnemu sistemu, glede na želje uporabnika, kakor nadgradnjo sistema, pri tem pa se omrežni odmori ne povečajo.
Pristopi k računalništvu se razlikujejo glede na različne perspektive, in sicer, ali gledamo iz perspektive uporabnika, ponudnika ali distributerja in merilo katero izbrati temelji pretežno na načinu uporabe. Uporabniki in razvijalci storitev računalništva v oblaku so sposobni koristne uporabe njegovih storitev s pomočjo znanja, strokovnih veščin in nadzora tehnološke infrastrukture, ki jih podpira. Po drugi strani lahko programsko opremo kot storitev razumemo, kot spletno programsko opremo, ki omogoča mesečno naročnino ali plačilo glede na uporabo.

4. ZAKLJUČEK

Računalništvo v oblaku predstavlja pojem okoli katerega se v Sloveniji v krogu knjižničarskih vrst, vsaj po mojem mnenju, do dandanes še ni dosti razpravljalo. Podjetji, ki ponujajo oblačne storitve je po drugi strani tudi v Sloveniji že kar veliko, naj omenimo zgolj nekaj najbolj znanih. Podjetje Datalab (www.datalab.si) svoj izdelek Pantheon ponuja v obliki gostovane storitve, kjer uporabnik za dostop do sistema potrebuje le dostop do spleta. Podoben koncept, ponuja družba SAOP s svojim spletnim računovodskim programom miniMAX (www.minimax.si). Podjetje Špica ponuja rešitev Allhours.com (www.allhours.com), podjetje Jantar (ww.jantar.si) pa paket  KIT-TA, ki oba služita za registracijo delovnega časa. Spletni sistemi (www.spletnisistemi.si) se ukvarjajo z različnimi spletnimi plačilnimi moduli, ki omogočajo varno in udobno nakupovanje preko spleta. Med storitve v oblaku lahko štejemo tudi rešitve družbe Xlab (www.xlab.si), ISLlight in ISLgroop, ki služita za daljinski dostop do oddaljenih računalnikov oziroma za spletne videokonference. Podobno možnost videokonferenc ponuja tudi podjetje Merat (www.merat.si). Potem je tu še Mox (www.mox.si), za katero stojita podjetji Unija in MARG. Rešitev pokriva celovito poslovanje predvsem za samostojne podjetnike, vključno z računovodstvom, s potnimi nalogi, z digitalizacijo pošte, arhivom dokumentov in računi, vse prek mobilnega dostopa. Podobno svoj eArhiv v oblaku ponuja tudi Tetrada (www.tetrada.si) Najbolje poznani slovenski izvajalci zunanjih storitev IT pa so: Complete-datacenter (www.complete-datacenter.com) podjetja FMC, Tuš Hosting (www.tushosting.si), NIL HyperCenter (www.nil.si), Datacenter (www.datacenter.si), Avtenta.si (www.avtenta.si) in Actual HITS (www.actual.si). (Povzeto po Oblačna Slovenija).

Rešitev je torej kar precej. Pomembno je, da se zavedamo njihovih prednosti v smislu stroškovnega prihranka ter prilagodljivosti. Podjetja v času gospodarskega nazadovanja čutijo močne pritiske na krčenje stroškov, računalništvo v oblaku jim je tukaj lahko v veliko pomoč, predvsem z uvedbo modelov plačila po uporabi. Podjetja z uporabo računalništva v oblaku lahko prilagodijo informatiko lastnim potrebam (trenutnim in prihodnjim), jo lažje implementirajo in nadzorujejo. Najpomembnejše pa je, da računalništvo v oblaku nadomešča velike podatkovna središča, ki so jih gradila podjetja kot lastno strežniško infrastrukturo. Skrbi glede varstva osebnih podatkov naj pri tem ne predstavljajo nazadovanja pri sprejemanju novih tehnologij, ampak predvsem izziv, kako zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. Smernice informacijskega pooblaščenca pri tem predstavljajo več kot dobrodošel dokument pri odločanju o ustreznih ponudnikih ter storitvah.

Viri

T. Bešter: “Računalništvo v oblaku” , Knjižničarske novice 21 (12), str. 22-25. http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=552

Sh. Khan, Sa. Khan, S. Galibeen: “Cloud Computing and Emerging Technology: Changing Ways of Libraries Collaboration”, International Research: Journal of Library & Information Science, Vol. 1 No. 2, Dec. 2011. http://irjlis.com/pdf_v1n2_dec2011/7_IR032.pdf

M. Goldner: “Winds of Change: Libraries and Cloud Computing”, OCLC-Online Computer Library Canter, 2010. http://www.oclc.org/multimedia/2011/files/IFLA-winds-of-change-paper.pdf

“OPEN cloud manifesto”, 2009.  http://www.opencloudmanifesto.org

M. Armbrust [et all]:”Above the Clouds: A Berkeley View of Cloud Computing”, UC Berkeley Reliable Adaptive Distributed Systems Laboratory, February 10, 2009 http://www.eecs.berkeley.edu/Pubs/TechRpts/2009/EECS-2009-28.pdf

Y. Han: ”Cloud Computing: Case studies and Total Costs of Ownership”, Information technology and libraries, pp. 198-206, December 2011 http://ejournals.bc.edu/ojs/index.php/ital/article/view/1871

R. Sanchati, G. Kulkarni:”Cloud Computing in Digital and University Libraries”, Global Journal of Computer Science and Technology, Vol. 11, No. 12, July 2011  http://globaljournals.org/GJCST_Volume11/6-Cloud-Computing-in-Digital-and-University.pdf

A. Patel, [et all]: "Comparative study and review of grid, cloud, utility computing and software as a service for use by libraries", Library Hi Tech News, 2011, Vol. 28, No. 3, pp. 25 – 32 : http://www.emeraldinsight.com/journals.htm/journals.htm?articleid=1926534&show=html&WT.mc_id=alsoread

L. Han, L. Wang: "Research on Digital Library Platform Based on Cloud Computing«, Advances in Computer Science, Environment, Ecoinformatics, and Education Communications in Computer and Information Science, 2011, Vol. 214, .pp 176-180 http://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-642-23321-0_27?null

Računalništvo v oblaku; Na kaj morate paziti, prede se odločite za uporabo? https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Racunalnistvo_v_oblaku_-_povzetek_za_mala_podjetja.pdf

Oblačna Slovenija http://www.monitorpro.si/si/_detajl/?id=106190

Strokovno srečanje: E-knjige in slovenske knjižnice (26.11.2011)

Srečanje se je pričelo s predavanjem Darka Majcenoviča, ki nas je opozoril, da je pomembno razlikovati med e-knjigami kot vsebino in e-bralniki, kot napravami za branje e-knjig. Obstaja mnogo naprav za branje e-knjig, tako se poleg bralnikov lahko odločimo tudi za namizne računalnike, prenosnike, tablične računalnike, pametne mobilne telefone …. Prenosi na tovrstne naprave so vprašljivi in prihaja do omejevanja, kje in kako lahko e-knjige uporabljamo ter s kakšnimi napravami. Pri zaslonih ločimo barvne (LCD) zaslone in črno-bele (Eink). Značilnost bralnih zaslonov je, da imajo osvetljeno ozadje ter da pri nalaganju novih vsebin nanje ne prihaja do zamud, pri prikazovanju slike. Črno-beli zasloni so nasprotno pasivni in počasnejši pri prikazu novih vsebin, a se pri močni sončni svetlobi ne bleščijo, saj ne uporabljajo lastne svetlobe iz ozadja.
Potrebna je redefinicija pojma knjiga in nova določitev definicije za pojem e-knjiga, ki v digitalnem okolju (najpreprosteje) ustreza računalniški datoteki. Omeniti velja tudi t.i. varnostne sisteme proti kopiranju. Amazon npr. omejuje dostopnost e-knjig glede na geografski prostor. (Zaradi vprašanja avtorskih pravic.) Rešitev se ponuja v programih za pretvorbo oz. pretočnost e-knjig, ki omogočajo branje na različnih napravah in v različnih formatih. Nasprotno pa obstajajo tudi odprte knjigarne, katerih vsebine delujejo na vseh zgoraj naštetih napravah, kakršna je na primer spletna knjigarna Ebooks.com.

Sledile so društvene novice, ki nam jih je predstavila Maja Božič. Društvo DBL trenutno šteje 365 članov, od tega 320 zaposlenih, 22 upokojencev, število študentov pa se je iz 2 letos dvignilo na 26 študentov. V letošnjem letu smo se lahko udeležili dveh srečanj organiziranih preko društva. Na prvem se je govorilo o drobnem tisku, glavna tema drugega pa je bila gradnja in oprema knjižničnih prostorov. Kot gostja se nam je pridružila tudi Sabina Fras Popović- trenutna podpredsednica ZBDS. Obljubila nam je, da se bodo tudi v prihodnje v zvezi trudili in skušali opozarjati na pomembnost knjižnic. Ponovno bodo skušali ustanoviti sindikat. Ministrstvo za kulturo pa pričakuje njihov dokončni program za prihodnje leto do 23.12. 2011.

Po društvenih novicah je sledilo predavanje Mihe Kovača. Statistično po razširjenosti e-knjig v svetu napram Evropi, vodijo ZDA s 16% , sledi jim Velika Britanija s 9,4%, pomembna pa je tudi Južna Koreja. Za Japonsko in Kitajsko podatkov trenutno še ni, a se branje e-knjig preko iPodov tam bliskovito širi. Ocene za Slovenijo kažejo, da pri nas preko e-bralnikov bere približno 3000-4000 ljudi. Število e-naslovov v ZDA presega 1 milijon, Nemčija razpolaga z 80.000 naslovi, Kitajska z 270.000, Slovenija pa z 300 naslovi. (Podatki veljajo za poletje 2011). Za velike e-knjižne uspešnice pa je slovenski trg absolutno premajhen. Ocene kažejo, da bo do leta 2018 v ZDA kar 80% knjig obstajalo zgolj še na digitalnih nosilcih. Na račun e-knjig je trg mehko vezanih knjig najbolj na udaru. Tako je stopnja prodanih mehko vezanih knjig padla za 16%, med tem ko se je stopnja prodanih e-knjig v ZDA povečala za 160% na leto. Število izdanih knjig je sicer vedno večje, a se te prodajajo bo vedno nižjih cenah. Amazon s svojo ponudbo knjig, ki se prodajajo po nižjih prodajnih cenah kot drugod, bije bitko z zidanimi ustanovami, v katere je potrebno poleg knjigarn šteti tudi knjižnice.

Pri prodaji e-knjig igrajo metapodatki izredni pomen, saj pomenijo kompilacijo vseh zapisov o knjigi, ki so se zgodili. Gre za izredno pomembno marketinško orodje, saj več kot je teh metapodatkov, bolj je knjiga najdljiva in se s tem tudi bolje prodaja. Od metapodatkov je odvisnih kar 40-80% prodaje, slabi metapodatki pa pripomorejo k 50% zmanjšanju le-te.

Prof. Kovač je med drugim tudi omenil, da je branje v angleščini v Sloveniji vse bolj razširjeno, in to prav tako na področju splošne literature, kakor seveda v akademskem okolju. Knjigarne v tujini pa postajajo vse bolj podobne knjižnicam, saj služijo kot neke vrste čitalnice, kjer si kupci ogledajo tiskano gradivo, ki si ga kasneje kupijo v elektronski obliki. Po Kovačevih besedah naj bi trg e-knjig v Evropi dodobra zaživel v naslednjih treh letih. Število klasičnih knjižnic in knjigarn se bo pri tem drastično zmanjšalo. Prav tako se bodo morale v Evropi zmanjšati tudi cene e-knjig. Branje v angleščini tu predstavlja zelo pomembno točko. Pojem knjige se bo v naslednjih letih bistveno spremenil. Tudi del poklicev vezanih na knjigo bo izginil. Nekatere knjigarne bodo začele ( in v tujini že ) funkcionirati kot napol knjižnice. Zasebnega in nenadzorovanega branja ni več, saj ponudniki e-bralnikov vedo in vodijo statistike o tem, kakšno gradivo ter na kakšen način berejo njihovi kupci. Leti 2012 in 2013 sta tako ključni za preživetje knjižnih ustanov v Sloveniji in zahtevata konstruktivno sodelovanje založnikov in knjižničarjev. Ob vsem tem pa še vedno ne vemo kaj e-knjiga pravzaprav točno predstavlja.

V odmoru je Igor Andrin navzočim predstavil e-bralnike v knjižnici MKL sledila je okrogla miza v kateri so s svojimi prispevki sodelovali Tilen Mandelj, Srecko Bončina, Mario Pušič ter Rok Gregorin, vlogo moderatorja pa je prevzel Janez Kanič.

Po Kaničevih besedah e-knjiga ni nekaj novega, saj živi že približno 40 let. Potrebna je redefinicija elektronske knjige, pri kateri Angleži in Američani ločijo med elektronsko in digitalno knjigo.

G. Andrin nam je predstavil izposojo e-bralnikov v MKL. Šlo je za uspešen projekt, ki so ga izvajali do aprila l. 2010. Izposojali so 5 bralnikov, s po 10 naslovov na vsakem. Po aprilu 2010 so začeli izposojati e-knjige na željo uporabnikov. Povpraševanje po e-knjigah jih je presenetilo predvsem iz strukture uporabnikov, saj kar ¼ predstavlja upokojence. Ti so bili predvsem navdušeni nad preprostostjo uporabe. Izvedeli smo, da so že 2 leti omejeni na 50 stalnih naslovov. Za potrebe uporabnikov bodo morali razširiti ponudbo e-knjig. Žal med samim predavanjem nismo izvedeli ničesar o tem, kako poskrbijo za fizično varnost naprav ter kakšne sankcije izvajajo ob morebitnem poškodovanju le-teh.

Mario Pušič, ki prihaja iz Fotospring Archive Centra nam je nato v nadaljevanju pripravil predstavitev izdelave e-knjig. Pomembno se je zavedati, da prava e-knjiga ni preprosta datoteka v pdf formatu. Predlagal je vzpostavitev ene platforme za e-knjižno distribucijo, kar so kolegice iz občinstva z veseljem sprejele. Vzpostavila naj bi se ena skupna digitalna multimedijska knjižnica, kot skupen projekt za vse, s konzumacijo vsebin.

Rok Gregorin iz MK nam je predaval o pomembnosti metapodatkov tako za knjižničarje, kot predvsem za založnike. Katalogizacija predstavlja pomembno marketinško ogrodje v založništvu. Težave nastopijo, ker so podatki še vedno zbrani v različnih informacijskih sistemih. Večina slovenskih založnikov se do nedavno z metapodatki tudi ni ukvarjala, saj jih za svoje delo ni potrebovala. Kot rešitev so knjigotržci pred nekaj leti vzpostavili lasten uporabniški vmesnik, kjer založniki ročno vpisujejo nekaj osnovnih metapodatkov za posamezno gradivo. Iz občinstva je prišlo do vprašanja zakaj metapodatkov ne izdelujejo knjižničarji primarno in protiargumenta, da založba prej pridobi primarno gradivo ter so založniki tisti, ki naj bi poskrbeli za pravilnost in zadostno kakovost zapisov.

Sledilo je predavanje Tilna Mandlja o e-knjigah v visokošolskih knjižnicah. Uporaba e-knjig v sklopu akademskega okolja je bistveno večja, v primerjavi z splošnimi knjižnicami. Gre za družbeni funkcionalni model, pri katerem se moramo mi prilagajati današnjim uporabnikom in ne obratno. V CTK tako velja mantra: »Kjer so uporabniki, tam (moramo biti) smo mi!« Pomembna raziskava iz tujine, ki se ukvarja z uporabnostjo e-knjig v knjižnicah je Survey of Penetrition and Use. V CTK so opazili, da je bila uporaba e-knjig v začetku večja, kot uporaba e-časopisov (ponudnik Springer). Še vedno se spopadajo z izzivi, kot so ddv, arhiviranje, nabavna politika in »know-how«.

Okrogla miza se je zaključila s predavanjem Srečka Bončina in predstavitvijo izposoje e-knjig preko NUK-ovega metaiskalnika "mEga iskalnik NUK". E-knjige se nahajajo v pdf formatu, v kratkem bodo vzpostavili tudi format epub. Slovenskih naslovov trenutno še ne ponujajo. Nabor knjig, ki jih trenutno ponujajo pa se giblje okoli števila 4000.

Sama se štejem pod digitalne domorodce, čeprav sem kar se tehničnih vsebin tiče še vedno precejšen laik, a priznavam, da mi je bila vsebina predavanj v večini že znana in morda na trenutke tudi malce prepoljudna. Najbolj se strinjam s mislijo g. Kovača, da zasebnega in nenadzorovanega branja ni več. Vendar sem pri tem nasprotnega mnenja. Menim, da kar se tiče izobraževanja mladega prebivalstva to pomeni velik plus, saj raznorazne notranje povezave v besedilu širijo lažjo dostopnost do informacij, ki si jih mladi bralci zaradi njihove vedoželjnosti z veseljem pogledajo in si jih nato tudi zapomnijo. Menim, da mora biti stopnja koncentracije med skakanjem iz vsebine na vsebino še toliko večja, saj bi se drugače izgubili v primarnem besedilu.





Nekaj govora je bilo tudi o knjižnih naslovnicah, za katere menim, da v digitalnem svetu izgubljajo svoj namen in so tako rekoč nepotrebne, zamenjali pa jih bodo metapodatki. V prihodnosti bo tako več sojenja e-knjig po vsebini ter ne po platnicah. Vzpostavilo pa se bo večje zaupanje v (spletnega) avtorja in spletno založbo.

Srečanje je bilo prijetno in vsekakor tudi koristno za vse navzoče. Pogrešala sem zgolj predavanja o sami izdelavi e-knjig, ali pa kratka navodila za vzpostavitev platforme. Menim da ima poleg sodelovanja knjižničarjev in založnikov, ključnega pomena tudi sodelovanje s računalničarji, ki se vse premalokrat poudarja.

Knjižnica kot srce mesta

Posvet o knjižnicah, ujetih med tradicijo in prihodnostjo

Zasledili smo novico na MMC RTV SLO/STA, da so v Knjižnici Otona Župančiča na celodnevnem posvetu na temo Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo razpravljali o vlogi knjižnic v sodobnem času.


Glavne misli iz posvetovanja so :

• dandanes je za knjižnice pomembno, da znajo na različne načine pritegniti uporabnike v svojo knjižnico;
• prav prireditve, kakršna je bil ta, so tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje;
• poudarek je bil na vlogi vključevanja sodobnosti v tradicionalno poslovanje knjižnic, saj bi te v časih spletnih socialnih omrežij drugače le stežka preživele;
• v Sloveniji imamo slabo razvito mrežo trženja knjig;
• knjižnica je točka identifikacije mesta, ki s storitvami virtualnega prostora vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu;
• knjižnica je gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture naslednjim generacijam.

Glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač je branje knjig označil kot poglobljeno, intelektualno iskanje informacij, medtem ko brskanje po spletu po njegovih besedah predstavlja "histeričen način" mrzličnega iskanja plitvih vsebin in hitrih informacij.

Biblioteam se strinja, da so dotična posvetovanja dobro izhodišče za debato o prihodnosti knjižnic in njeni dandanašnji vlogi. Kakšno pa je vaše mnenje glede tega?


Več pa na: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiznica-kot-srce-mesta/243445

Zanimive konference po svetu

Naš bralec Igor nas je opozoril na dve konferenci, ki potekata in imata obe tudi webcast (prenos v živo preko spleta).

Danes je zadnji dan konference Supernova 2009 v San Franciscu - webcast v večernih urah na: http://www.ustream.tv/channel/supernovahub (sodelujoci http://supernovahub.com/speakers/)
Supernova združuje unikatno mešanico industrialcev in najdrznejših inovatorjev.

9. in 10. 12. v Parizu: LeWeb (sodelujoči: http://www.leweb.net/program/speakers), prenos na: http://www.leweb.net/media/live-leweb

LeWeb ni le tehnološka konferenca ampak dogodek, ki se dotika širših tem. Tema za leto 2009 LeWeb je “Splet v realnem času.”

Če imate še kak predlog, nam ga pošljite na naslov info(at)biblioblog.si

Prihodnost knjižničarstva je na spletu

V naslovu sem omenil, da je prihodnost knjižničarstva na spletu. Uporabniki nas tam najdejo in od nas vse bolj tudi pričakujejo primerno ponudbo storitev. Pričakujejo nivo storitve, ki ga poznajo z drugih spletnih strani, kot je npr. Amazon.com - katalog po meri uporabnika, enostaven za preiskovanje, z mnenji ostalih bralcev, s svetovanjem sorodne literature. Pričakujejo enostavnost, ki jo dobijo v Google Scholarju, kjer najdejo in tudi dobijo povečini dostop do polnih tekstov. A obenem se ne zavedajo, da je ta dostop omogočila knjižnica.

Udeležil sem se konference Internet Librarian International 2009, kar mi je omogočil moj delodajalec, Centralna medicinska knjižnica MF, UL Ljubljana. Govorilo se je o sodelovanju knjižnice in posameznikov v dobro knjižnice v raznih družabnih omrežjih, kot so npr. Facebook in Twitter. Teme so obsegale odprtokodne rešitve za knjižnice, kot so npr. Joomla za vsebinsko predstavitev knjižnic in KOHA kot rešitev za katalog knjižnice. Zadržali smo se tudi pri načinih privabljanja uporabnikov na spletne strani knjižnic in analiziranje tipov teh uporabnikov.

V spominu mi je ostalo predavanje The Invisible Library (Tony Hirst) - Nevidna knjižnica. Tony je govoril o storitvah, ki jih knjižnice omogočajo, vendar na tak način in tam, kjer jih uporabnik potrebuje. In na način, da uporabniku knjižnica ni v oviro pri delu, pač pa stoji ob strani in nudi storitev. Na primer v Google Schoolarju omogoči dostop do gradiv in tudi uporabnika vodi preko svojih spletnih strani na to storitev. Cilj je ponuditi tisto, kar imamo tam, kjer uporabnik to uporablja. Vendar tako, da uporabnik ve, da to omogoča knjižnica. Pa vendar, ali je res nujno, da uporabnik to sploh ve?

Sporočilo, ki sem ga zaznal, je: Pojdimo tja, kjer so naši uporabniki - ponudimo jim najboljšo storitev. Vedimo, kaj naši uporabniki želijo - to izvemo iz analize statistik obiska in ključnih besed. Obnašajmo se svoji ustanovi primerno, kar pomeni, da ne sodelujmo na vrat na nos v družbenih omrežjih, ker je to moderno. Premislimo, kaj bomo tam ponudili in kako se bomo povezali s tamkajšnjo skupnostjo. Pripraviti bi morali pravila obnašanja knjižnic in primerne scenarije odzivanja na specifične situacije, kot so npr. sporni komentarji na blogu knjižnice. Za primer si lahko ogledamo 'Should Your Library Have a Social Media Policy?'.

Tipični primer so spletne strani knjižnic na Facebooku: uporabniki se sicer povežejo s knjižnico, vendar koliko in kako? Ali so sporočila knjižnice na Facebooku učinkovita? Ali uporabniki dejansko odprejo sporočila knjižnice? Ali sprejemajo prisotnost knjižnice v tem okolju in bi uporabili dodatne storitve, če bi jih nudili? Takšna in podobna vprašanja je potrebno premisliti v strategiji sodelovanja na družabnih omrežjih. Kako se povezati s skupnostjo na njej sprejemljiv način?

Knjižnice ne bodo šle nikamor in nikakor ne bodo izginile - se pa bodo korenito spremenile! V težavah bodo tiste, ki ne bodo tam, kjer so njihovi uporabniki. Če bodo uprabniki pričakovali storitev na mobilnih napravah, bodo tam morale biti. Kako pa bomo to storili, pa je na nas, strokovnjakih, da ugotovimo in izvedemo.

Bibliotekarji vseh dežel združite se!

Morda pa rešitev že obstaja-WorldCat.

Gre za svetovni on-line vzajemni katalog, ki kot vzajemna baza informacij omogoča:

• iskanje po več kot 60.000 knjižnicah iz 112 držav sveta, med 1,2 miljarde bibliografskih zapisov, gradivu v več kot 470-ih jezikih in narečjih
  
• iskanje knjig, glasbe in videov, ki so dosegljivi v najbližji knjižnici
  
• iskanje člankov in digitaliziranega gradiva, ki so dosegljivi pod določenimi pogoji
  
• uporabo programa storitve "Vprašaj knjižničarja"
  
• izgradnjo osebnega profila, ki omogoča uporabo orodji spleta 2.0
  

Moja, ne tako skromna želja je, da bi nekoč vseboval prav vse podatke o celotnem knjižnjičnem gradivu, po celem svetu. V tem namreč vidim rešitev v sobivanju, z vsemi novostni svetovnmega spleta, kjer vsakkdo lahko, in to povsem preprosto, objavlja svoje prispevke.

"Vsemogočni" gospod WWW

»Vsemogočni« gospod WWW? (ali Knjižničarji, kako naprej/nazaj?!... )

Digitalne knjižnice, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, hibridna knjižnica, knjižnica prihodnost, knjižnica brez sten, kompleksna knjižnica. Kaj pa dobra stara tradicionalna knjižnica???

Poznate projekte kot so dLib, Guttenberg, e-knjige, Google Book Search, Google Scholar, Evropean-a itd.? Gotovo ste že kdaj slišali zanje! Pa ste slišali tudi za projekt World digital library- Svetovno digitalno knjižnico? Knjižnice in arhivi iz vsega sveta (kar 32 organizacij) bodo praviloma od 21.4.2009 naprej na skupni spletni strani predstavili zbirke redkih knjig, zemljevidov in posnetkov v prostem dostopu.Torej zastonj! Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta.



Se vam ob misli, da vam za morebitno študijsko gradivo, znanstveno literaturo, knjigo ali cd-zgoščenko ne bo treba iti v knjižnico in tam zapravljati dragocenega časa z iskanjem le-te, kar samo od sebe smeji? V iskalnik preprosto odtipkate ključne besede in rezultati so v hipu tu! Perfektno!!!

Ups, nekaj se je pa vendarle zalomilo! Pa zakaj se stran tako počasi nalaga! Hej, nisem našel ustreznega gradiva! O joj, čisto preveč zadetkov, kako naj najdem relevantnega! Pa saj to ni res, sporočilo hekerjev? (npr. da sem zadel na loteriji,) ki kar ne izgine in ne izgine!!!

Ste začeli morda dvomiti v svojo informacijsko pismenost? Se vam zdi da vendarle ni vse tako otročje lahko? Ne skrbite! Vzemite si tiste četrt urice prostega časa ter se sprehodite do najbljižne knjižnice (naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje). Tu vas čakamo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati! Mar ni prijazen referenčni pogovor s prikupnim ter simpatičnim knjižničarjem/knjižničarko, ki točno ve na kateri polici se nahaja določeno gradivo, ki ga potrebujete, veliko priročnejši, od dandanes tako priljubljenih računalnikov? S njihovo pomočjo res lahko dostopaš do vsega kar te zanima, vendar se v poplavi različnih podatkov kaj hitro lahko zgubiš.

Knjižničarji se dandanes spopadamo z mnogimi oblikami konkurence. Vzenimo za primer recimo vsem dobro znani Google ter si postavimo naslednja vprašanja: Kakšno mesto v informacijskem svetu, v katerem nam Google praktično ponuja vse, v njem zavzemajo tradicionalne, kakor tudi digitalne knjižnice? Je tradicionalnim knjižnicam sploh še za obstati? Kako bodo delovale, če v svoje vrste ne bodo sprejele novosti informacijske tehnologije, kako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?

V manj kot desetletju je svetovni splet povsem spremenil naše pojmovanje do dostopanja do informacij. Ni nam več treba iti v knjižnico, da bi dobili ustrezne podatke. Namesto tega raje opravimo nekaj »klikov« in celoten dokument je že pred nami. Termin »googlanje« pa je že mednarodno postal sinonim za iskanje informacij.
Če smo malce bolj pesimistični lahko rečemo da gre za bitko med obstojem Googla ter knjižnic!
Vendar zakaj konkurenca, če ga lahko gledamo tudi kot nekakšnega partnerja. Novosti, ki se pri Googlu izkažejo za dobre, bi preprosto lahko uporabili tuidi v knjižnicah. Ne da uporabnikom ponudimo prenos podatkov preko usb-ključa ali drugega temu podobnega nosilca. Izpopolnimo raje knjižnične kataloge. Tako da listkovne čim prej (v kolikor to že nismo) prepišemo v računalnike in jih ponudimo uporabnikom. Le-ti lahko potem samostojno brskajo po njih, ko najdejo ustrezno gradivo, pa naj se jim izpiše podatek tudi o tem kje se le-to nahaja (npr. št. razdelka, police...). Podoben računalniški program že obstaja v Bežigrajski knjižnici.

Kako nazaj? Bojim se da poti nazaj več ni! Mogoče zgolj pri arhivih, ki bodo hranili neke varnostne kopije, da se gradivo ne bi porazgubilo. Saj je naše osnovno poslanstvo, ki izhaja še iz knjižnic prvih civilizacij Mezopotamije, še vedno ostalo isto. To je zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih, ko je to potrebno.

Kako naprej? Naučiti se bomo morali živeti v simbiozi z vsemi prednostmi in slabostmi sodobne informacijske tehnologije. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi nas »gospod« WWW povsem pohrustal!
Sama sem mnenja, da bomo knjižničarji obstali še kar nekaj časa. Je pa vsekakor res, da se bomo morali izpopolniti tudi v znanjih iz področja računalništva.
Ključ je torej v aktivnosti knjižničarjev in njihovi sposobnosti prilagajanja, tako predvsem uporabnikom, kakor tudi novostim svetovnega spleta.

Elektronski bralnik Bookeen Cybook Gen3

Že več kot eno letom uporabljam svoj prvi namenski elektronski bralnik. Gre za Bookeen-ov Cybook Gen3. Z njim sem, kot bralec (na leto preberem več kot 20 romanov) zelo zadovoljen.

E-ink
Uporablja tehnologijo e-ink (e-črnilo). To pomeni, da je zaslon zelo podoben papirju. Spreminja namreč lastno strukturo in reflektira vso svetlobo. Je črnobel, zelo velik (za elektronsko napravo) in ima neverjeten kontrast tako da se za razliko od običajnega LCD zaslona lažje bere na direktni sončni svetlobi. Primerljiv je z tiskom na časopisni papir.

Naprava
Ker pa gre za elektronsko napravo, ponuja tudi mnogo več. Spreminjamo lahko velikost in vrsto (font) črk, iščemo besede v slovarjih in s seboj nosimo ogromno število knjig, vse dosegljive na dotik gumba. Navigacija je povsem enostavna in intuitivna. Bralnik je zelo tanek in lahek. V črnem ovitku izgleda kot običajni planer.

Povezovanje in vsebina
Pri povezovanju z računalnikom ni problemov. Datoteke se iz računalnika prenaša zelo enostavno, saj se Cybook obnaša kot navaden USB ključek. lahko pa si pomagamo tudi s posebnim programom za urejanje zbirke na računalniku.
Zagon bralnika je dovolj hiter (20 sek). Baterija zdrži par tednov! Sam uporabljam več različnih vrst pisave (fontov), ki jih enostavno prekopiram iz računalnika. Izbiranje knjig in listanje je enostavno in hitro. Zadnja verzija bralnika ima vse menuje v slovenščini in na njem delujejo tudi vsi šumniki. Knjige se lahko kupi 24ur na dan v več knjigarnah, ki podpirajo format .mobi. Bere pa tudi različne druge formate (pdf in html). Predvaja celo mp3 datoteke.

Drugi bralniki
Trenutno je zelo popularen Kindle, ki uporablja popolnoma enak zaslon, le da ima tudi polno tipkovnico in brezžično 3G povezavo. Kindle je dostopen samo v ZDA, prav tako tudi SONYjev bralnik, ki v zadnji verziji ponuja tudi osvetlitev in zaslon na dotik. Na slovenskem trgu so dosegljivi Cybook Gen3 (priporočam!), iRex iLiad, Kolibri v3 in BeBook.

Vsi bralniki imajo velik potencial. Seveda imajo svoje značilne prednosti in slabosti. Naj na kratko predstavim tiste, ki sem jih opazil sam:

Slabosti

• Pomanjkanje slovenskih vsebin. Dostopni so samo starejši slovenski klasiki.
  
• Krhkost. Naprava se lahko zlomi in uniči. (Moj Cybook je trenutno na popravilu v Franciji in popravilo počenega zaslona stane 135€. Iz lastnih izkušenj tako vem, da očitno ni namenjen naslanjanju in ležanju na njem.)
  
• Omejenost formatov. Gre za različne vrste zaščite, ki jih ne podpirajo vsi bralniki. Podpora standardiziranemu formatu epub za e-knjige je sicer že v pripravi pri vseh proizvajalcih. DRM ali digitalno upravljanje pravic je problem, ki se ga založniki, knjigarnarji ter izdelovalci bralnikov na žalost lotevajo vsak na svoj način. Vendar en bralnik lahko podpira več formatov. No seveda je vse "dostopno", tudi Harry Potter.

Prednosti

• Prilagodljivost. Velikost in tip (font) črk lahko spreminjamo poljubno. Individualnost in osebno prilagajanje sta zelo pomembni lastnosti.
  
• Dostopnost. Vse kar je objavljeno v elektronski obliki je dostopno takoj. Elektronske knjigarne so odprte 24ur na dan. In to po celem svetu. Nekateri bralniki podpirajo brezžično dostopanje do vsebin.
• Mobilnost. Lahko beremo karkoli kadarkoli in kjerkoli. Bralnik lahko enostavno spravimo tudi v malo večji žep.
• Raznolikost vsebin. Vse v enem. Izbira je ogromna. Beremo lahko časopise, revije, internetne strani, RSS novice, forume, knjige, prosto dostopne vsebine ali novosti svetovnih založb. Vse na istem mestu. Na istem bralniku. Večina jih prikazuje tudi slike in predvaja avdio knjige ali glasbo.
• Cena. E-knjige so 10 - 30% cenejše od papirnatih izdaj.
  
• Uporabnost. Uporabljamo lahko dodatne funkcije, kot so iskanje, slovar in zaznamki, ki jih lahko izvažamo. Zelo zanimiva izkušnja pa je tudi sama teža bralnika, obračanje strani z pritiskom na gumb. Moram omeniti tudi enostavnost odlaganja bralnika med branjem (se ne zapre kot knjiga).
  
• Kapaciteta. S sabo lahko nosimo več knjig. kot jih lahko sploh spravim na police. Več izbire je vedno prednost, primerljivo s številom TV kanalov. Pri večji izbiri lažje izberemo pravega. Na počitnice lahko vzamemo več knjig, kot jih spravimo v kovček. Več ni nujno bolje, je pa vseeno bolje, da je na voljo več.
• Zamenljivost. Vsebine lahko beremo tudi na računalniku in npr. dlančniku ali telefonu.
• Trajnost. Vsebine ni mogoče izgubiti ali uničiti, saj so kopije vedno dostopne. (Razen problemov z DRM, vendar to je druga tema).

Cena bralnika, velikost zaslona (več je bolje, vendar večje ne gre v žep in je bolj nerodno za uporabo) in npr. bolj čustvene zadeve, kot naprimer vonj po papriju, so tukaj izpuščene, saj jih ne morem definirati kot dobre ali slabe. Ni prav nobene primerjave. Gre seveda za "tehnologijo" tako da se lahko pojavijo težave tudi s tem. V tem v zvezi malo za hec Youtube predstavitev "novosti".

Mrtvorojen marketinški trik?
Potrebno se je zavedati, da bralniki z e-ink zasloni prinašajo popolnoma novo dimenzijo e-knjig in jih postopoma spet prinašajo v ospredje. E-knjige so stare že 10 let. Prvi razvoj so doživljale na dlančnikih s premajhnim, bleščečim LCD zaslonom. Pravo uporabo pa po mojem mnenju lahko doživijo šele z novimi bralniki, ki imajo zaslon enak papirju. Razvoj teh je bil dolgotrajen, vendar so potencial videle tudi večja podjetja kot so Sony in Amazon.
Ali bodo e-bralniki nadomestili prave knjige? Kot aktivni uporabnik elektronskega bralnika lahko potrdim, da gre za evolucijo, primerljivo s prehodom iz glinastih ploščic na papirus. Vabim vas, da si preberete in tudi sodelujete v aktualni vroči debati o bralnikih in e-knjigi.

Potrebno je preizkusiti!
Bralnik po mojih izkušnjah ni neuporabna, predraga igračka. Je zelo uporaben za namen, za katerega je narejen. In to je branje "poljudne" literature (romanov). Od kar imam bralnik preberem več takšnih knjig, vendar papirnatih skorajda ne berem več.

Dodatno branje: Mobileread

Ste bralnike že preizkusili tudi vi? Prispevajte vaše mnenje glede uporabe bralnikov tudi na Biblioblogu.

Anketa "Elektronski bralnik (Bookeen, Kindle,...)"

Pretekli teden smo vas spraševali, kakšen je vaš odnos do elektronskih bralnikov. Naprave so že kar nekaj časa na trgu, prihajajo nove in tudi v novicah se vedno bolj pojavljajo.

kaj je to?! 0 (0%)
ne bo nikoli nadomestil klasične knjige 5 (45%)
je neuporaben in predrag 1 (9%)
bom kupil 2 (18%)
imam 3 (27%)

Zanimivo je, da ni nobenega, ki še ni slišal zanje. Kar trije vprašani imajo svoj bralnik. Med njimi sem tudi sam.
Največ odgovorov (pričakovanih) je glede neuspešne prihodnosti. Sam verjamem, da so ti odgovori preveč obširni. Vsekakor pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da lahko brez težav nadomestijo vso "paperback" literaturo in tudi vsaj osnovno strokovno literaturo.

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.

BOBCATSSS 2009, Porto, Portugalska

Od 28. do 30. januarja na Portugalskem poteka simpozij knjižničarstva BOBCATSSS 2009, organiziran s strani študentov bibliotekarstva.
Letos ga organizirajo študentje Univerze v Tampere, Finska (Oddelek za informacijske študije in interaktivne medije) in Univerza Porto, Portugalska.

Naslov je: Challenges for the new information professional

Slovenskih prispevkov ni. Škoda, da naš oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ne zna pritegniti študentov k resnemu delu. Letos jim je baje zmanjkalo denarja tudi za kotizacije. Nekaj študentov se je posvetovanja vseeno udeležilo.

Sam sem se udeležil posvetovanja že dvakrat in obakrat je bila neprecenljiva izkušnja. Možnost sodelovanja z vodilnimi evropskimi in svetovnimi znanstveniki na tem področju je izjemna. Pritegnil me je en naslov članka: Information ethics as reflected in LIS curricula: Comparative analysis of Croatian and Slovenian learning programs, avtorji: Nikica Gardijan, Ivana Morić Filipović, Franjo Pehar, Srećko Jelušić iz Zadra. Izgleda, da morajo o slovenskih strokovnih vprašanjih pisati drugi. Še sreča da vsaj kdo.

NUK 2 - Nova vlada, nov razpis!

Ob parafiranju nove koalicijske pogodbe sem z veseljem prebral naslednji odstavek:

6. november 2008
KOALICIJSKI SPORAZUM O SODELOVANJU V VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MANDAT 2008-2012
"UVELJAVITEV ODGOVORNOSTI ZA SPREMEMBE"
...
B Poglavitni programski cilji Vlade RS 2008-2012
...
Razvoj in modernizacija Slovenije
...
Temeljni cilj razvoja in napredka posameznika in družbe ter vir bogastva in ekonomske moči je izgradnja družbe znanja.
...
I razvoj in modernizacija Slovenije

...
3.Področje znanja in tehnologije za kakovosten razvoj - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
...
3.4 Povezava znanja, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in fiannčne spodbude
...
Koalicijski partnerji bomo z upoštevanjem razvoja informacijskih-komunikacijskih tehnologij in potrebe po izgranji moderne narodne in univerzitetne knjižnice pristopili k reviziji projekta NUK II in pospešitvi njegove izgradnje, vključno z izdelavo razpisa novega mednarodnega natečaja za izdelavo novih načrtov.

Viri:
http://www.vest.si/2008/11/07/koalicijski-sporazum/
PDF dokument

Že nekaj časa sem pridružen skupini študentov, ki je kritična do poteka nastajanja nove stavbe Narodno-univerzitetne knjižnice (NUK 2). Očitno nam je uspelo. Več na http://nuk2.net/

NUK2 - spletna razprava

Mimogrede naletel - vredno ogleda:

NUK2

NUK II - druga stran

Absolvent fakultete za arhitekturo me je na podlagi prispevka o izgradnji NUK II pozval, da bi skupaj kritično pregledali aktualne načrte.
Skupino študentov arhitekture je zmotila nameravana izgradnja objekta NUK II. Skrbi jih (podobno kot mene), da bo objekt zgrajen po že zelo starih načrtih. Svet se danes zelo hitro spreminja, tako da bi to znal biti zelo resen problem. Po navedbah vpletenih naj bi sicer projekt v tem zelo dolgem času od nastanka načrtov do danes sproti prilagajali, ampak so tudi študenti arhitekture do vsega skupaj malo skeptični. V zadnjih dneh jim je uspelo priti do načrtov in jih bo del skupine preučil.

Zelo bi pa radi, da bi jih pogledal tudi kdo, ki je prav iz bibliotekarske stroke in ki po možnosti goji nek kritičen odnos do te stroke.

Sestanek bo v torek 13. maja ob 19:00 na Fakulteti za arhitekturo. Prisotna bo skupina študentov fakultete za arhitekturo, ter verjetno še nekaj študentov drugih strok. Najbolje bi bilo, če bi se sestanka udeležil še kakšen bibliotekar. Če seboj pripeljete še koga, bo še boljše, ker več glav več ve.

Če bi vas zanimalo me prosim čimprej kontaktirajte.

NUK ostaja brez direktorja

Kot poroča Delo na javnem razpisu za delovno mesto direktorja Nuka ni bil izbran nihče.

Kako je to mogoče? Je mar funkcija preveč zahtevna ali pa knjižničarji res ne premoremo dovolj sposobnih strokovnjakov, ki bi lahko vodili NUK? Sam osebno mislim, da se tukaj dogaja nekaj, kar bi radi skrili pod preprogo. Vsekakor gre še za eno od fars, ki jih trenutno doživlja bibliotekarska stroka.

Predsednica sveta NUKa Jelka Pirkovič ni želela komentirati zadeve in je predlagala, naj se obrnem na Ministrstvo za kulturo. Politizacija kulture pač. Tudi strokovni svet, sedanji v.d. direktorja in predstavnica za stike z javnostmi NUKa zaenkrat ne dajejo izjav.

Nobenih objav glede tega ni ne na spletnih straneh Ministrstva za kulturo ne na strani NUK.

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija škoduje razvoju celotne regije

Po tem, ko sem od župana Cerkna izredno hitro dobil vse odgovore (za kar se moram še enkrat lepo zahvaliti), sem se obrnil tudi na MKČI. Tam pa mi do danes (po dveh dneh) žal ni še nihče odgovoril. Očitno se bo potrebno glede delovanja knjižnice obrniti na občino Idrija.

Problematika Bevkove knjižice v Cerknem očitno še ni blizu rešitvi. Še več, trenutno stanje ustvarja neposredno škodo prebivalcem širše regije.

Ministrstvo za kulturo je objavil Javni ciljni razpis za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic, ki jih bo v letu 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis 22, oznaka JPR22-KOP-2008).

Občina Cerkno v predlogu proračuna za leto 2008 del sredstev namenja prav za nakup računalniške strojne in programske opreme za Bevkovo knjižnico Cerkno. Upravičene osebe za prijavo na tem razpisu so lahko le splošne knjižnice (brez dvoma pa bi Bevkova knjižnica upravičeno lahko ta sredstva pridobila)

Toda, MKČI je ubrala zanimivo pot. Na poizvedovanje občine Cerkno o prijavi na razpis so namreč 19. 3. 2008 odgovorili:

Kot je znano, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija trenutno ne izvaja knjižnične dejavnosti v Bevkovi knjižnici Cerkno. To pomeni, da ne izvaja NOBENIH aktivnosti, postopkov in/ali dejanj, povezanih s knjižnično dejavnostjo v Bevkovi knjižnici Cerkno. V to kategorijo spadajo tudi prijave na različne razpise.

Občina Cerkno seveda ni splošna knjižnica in se na noben način ne more prijaviti na ta razpis.

Glede na izjave Ministrstva za kulturo, ki so bile dane na seji Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, do teh sredstev MKČI ne more tudi za svoje uporabnike, saj je ministrstvo do razrešitve problematike odstopilo od sofinanciranja nakupa knjižničnega gradiva in vseh projektov knjižnice.

To pa ni več žalostno. Gre za resno zadevo in zdi se mi, da prebivalcem regije ni vseeno! MKČI sedaj aktivno in konkretno onemogoča prebivalcem regije dostop do državnih sredstev.

Morda bi bil to čas, da občina Cerkno ustanovi samostojno knjižnico. Glede korakov v tej smeri še nisem dobil konkretni odgovorov, vendar bi ločeno zagotavljanje knjižnične dejavnosti hitro omogočilo dostop do državnih sredstev.

Spet moram napisati, da neaktivnost in ignoriranje te problematike s strani ZBDS tudi prispevata k podaljšanju te krize.

NUK II ?

Menimo, da glede na ugotovitve v obdobju, na katerega se nanaša revizija, obstaja veliko tveganje, da projekt UKL/NUK II ne bo uresničen v predvidenem obsegu in časovnih ter finančnih okvirih. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta gradnje UKL/NUK II, kar ne daje zadostnih zagotovil, da bo cilj, to je gradnja prve faze UKL/NUK II do leta 2011, dosežen.

Tole je mnenje računskega sodišča. Škoda ker ne poziva na odstope. Javnost zdaj lahko, strokovnjaki pa MORAMO pozivati na spremembo stanja.