Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.
Spoštovani vodilni v naši državi.
Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.
Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.
Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.
Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.
Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.
V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.
---
Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.
Prikaz objav z oznako Samokritičnost. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Samokritičnost. Pokaži vse objave
25.2.14
26.11.09
Gorenjski glas - oglas za knjižničarja
Šolski center Škofja Loka
Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka
tel: 04/506-23-00
www.scsl.si
Zgoraj omenjeni oglas je bil objavljen 24.11.2009, tako da imate še čas se prijaviti. Oglas sem pa objavil iz več razlogov:
Sanjska služba za vsakega bibliotekarja.
Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka
tel: 04/506-23-00
www.scsl.si
"Če vam je delo z mladimi vaša življenjska želja, potem je delovno mesto
KNJIŽNIČARJA, KNJIŽNIČARKE
prava služba za vas.
Pričakujemo, da imate končan enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni program iz bibliotekarstva ali izpolnjujete pogoje za učitelja splošno-izobraževalnih ali strokovno-teoretičnih predmetov ali za svetovalnega delavca in ste opravili študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Imeti morate strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju ter predložili potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niste v kazenskem postopku. Imeli boste prednost, če obvladate COBIS in imate delovne izkušnje.
Če izpolnjujete pogoje, potem je služba za določen čas enega leta (nadomeščanje) lahko vaša. Z delom boste predvidoma začeli 1.januarja 2010.
Povabilo velja 8 dni. Od vas pričakujemo prošnjo z dokazili. O izboru boste obveščeni v 30 dneh."
Zgoraj omenjeni oglas je bil objavljen 24.11.2009, tako da imate še čas se prijaviti. Oglas sem pa objavil iz več razlogov:
- Ima zanimiv pristop.
- Pokaže na situacijo zaposlovanja univerzitetno izobraženih bibliotekarjev, ki jih lahko nadomesti vsak, ki ima 5 min časa.
- Od vas pričakuje vse, ponuja pa...nadomeščanje.
- Od vas pričakuje, da obvladate COBIS (z enim "s") - kaj pa to točno pomeni, pa je meni neznanka.
- Spletna stran seveda ne funkcionira.
Sanjska služba za vsakega bibliotekarja.
4.10.09
Anketa "Brez katerega izmed "Big Three" ponudnikov znanstvene literature, bi težko shajali?"...
...se je razpletla pričakovano in razočarajoče. Rezultati so bili naslednji:
Elsevier 3 (60%)
Wiley 0 (0%)
Springer 2 (40%)
Zelo malo število odgovorov, kar je posledica tako nezanimanja za samo anketo kot tudi nepoznavanja tuje znanstvene literature. Vse se namreč dobi na Googlu (/very sarkazem on). Resnica je seveda daleč od tega. V Sloveniji obstajajo osebe, ki skrbijo, da končni uporabnik v končni fazi niti ne ve katere stvari so plačljive in katere resnično brezplačne (teh je izredno, izredno malo!). O imenih na tem mestu ne bomo razpravljali, gre pa za inštitucije, kot so Centralna tehniška knjižnica, Inštitut Jožefa Stefana, Onkološki inštitut, Narodna in univerzitetna knjižnica, ARRS (se opravičujem, če sem koga pozabil omeniti - vi veste kdo ste!). Verjemite pa mi, da če se bo enkrat zgodilo, da bo katerikoli od navedenih založnikov v nekem trenutku nedosegljiv - boste hitro spoznali ali so stvari res zastonj.
Vabim pa seveda vse k glasovanju nove ankete! :)
Elsevier 3 (60%)
Wiley 0 (0%)
Springer 2 (40%)
Zelo malo število odgovorov, kar je posledica tako nezanimanja za samo anketo kot tudi nepoznavanja tuje znanstvene literature. Vse se namreč dobi na Googlu (/very sarkazem on). Resnica je seveda daleč od tega. V Sloveniji obstajajo osebe, ki skrbijo, da končni uporabnik v končni fazi niti ne ve katere stvari so plačljive in katere resnično brezplačne (teh je izredno, izredno malo!). O imenih na tem mestu ne bomo razpravljali, gre pa za inštitucije, kot so Centralna tehniška knjižnica, Inštitut Jožefa Stefana, Onkološki inštitut, Narodna in univerzitetna knjižnica, ARRS (se opravičujem, če sem koga pozabil omeniti - vi veste kdo ste!). Verjemite pa mi, da če se bo enkrat zgodilo, da bo katerikoli od navedenih založnikov v nekem trenutku nedosegljiv - boste hitro spoznali ali so stvari res zastonj.
Vabim pa seveda vse k glasovanju nove ankete! :)
9.9.09
8.9.09
Anketa - "Zaposleni na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, so predvsem"
usmerjeni tako v znanstveno/raziskovalno delo kot pedagoško delo, po rezultatih sodeč pa tako eno in drugo delajo polovično.
Rezultati so naslednji
Usmerjeni v znanstveno/raziskovalno delo 1 (11%)
Usmerjeni v pedagoško delo 0 (0%)
Oboje opravljajo odlično 0 (0%)
Delajo eno in drugo in oboje polovično 8 (88%)
Ne glede na število anketiranih (n=9), je nadvse zaskrbljujoče, da ne priznavajo odličnosti našega kadra na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo. Kaj botruje temu, je težko reči. Zanašanje na kvalitativne podatke je zmeraj stvar interpretacije. Eden izmed morebitnih elementov je element čustvene narave (kakšne zamere pri izpitih ipd.). Drugi element je lahko npr. element nepoznavanja samega dela tistega, ki dela na Oddelku. Pa še cela kopica bi se jih lahko našla.
Trenutno bi realno lahko ocenili pedagoško delo samo na podlagi povprečne ocene, ki je bila podeljena profesorju s strani študentov. Tega pa na Univerzi v Ljubljani seveda ni moč dobiti. Spomnimo se leta 2007, ko je bilo burno v medijih - Razkrite ankete o delu profesorjev.
Kar se tiče kvalitativnega dela, smo v megli. Ne vemo. Ne vemo, kakšno pedagoško kvaliteto nosi nek profesor. Obstajajo razlage "pro et contra" zakaj bi se tovrstne ocene objavljale.
Biblioteam je mnenja, da si javnost zasluži vedeti, kakšne vrste kader plačujejo davkoplačevalci.
Za konec pa - če se kvalitativno do te situacije ne moremo opredeliti, pa se kvantitativno definitivno lahko. Pri tem nam pomaga poznavanje bibliometrije, ki sem jo uporabil pri mini raziskavi o izvirnih znanstvenih objavah kadra na Oddelku in bo objavljena v prihajajočem članku.
Stay tuned!
Rezultati so naslednji
Usmerjeni v znanstveno/raziskovalno delo 1 (11%)
Usmerjeni v pedagoško delo 0 (0%)
Oboje opravljajo odlično 0 (0%)
Delajo eno in drugo in oboje polovično 8 (88%)
Ne glede na število anketiranih (n=9), je nadvse zaskrbljujoče, da ne priznavajo odličnosti našega kadra na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo. Kaj botruje temu, je težko reči. Zanašanje na kvalitativne podatke je zmeraj stvar interpretacije. Eden izmed morebitnih elementov je element čustvene narave (kakšne zamere pri izpitih ipd.). Drugi element je lahko npr. element nepoznavanja samega dela tistega, ki dela na Oddelku. Pa še cela kopica bi se jih lahko našla.
Trenutno bi realno lahko ocenili pedagoško delo samo na podlagi povprečne ocene, ki je bila podeljena profesorju s strani študentov. Tega pa na Univerzi v Ljubljani seveda ni moč dobiti. Spomnimo se leta 2007, ko je bilo burno v medijih - Razkrite ankete o delu profesorjev.
Kar se tiče kvalitativnega dela, smo v megli. Ne vemo. Ne vemo, kakšno pedagoško kvaliteto nosi nek profesor. Obstajajo razlage "pro et contra" zakaj bi se tovrstne ocene objavljale.
Biblioteam je mnenja, da si javnost zasluži vedeti, kakšne vrste kader plačujejo davkoplačevalci.
Za konec pa - če se kvalitativno do te situacije ne moremo opredeliti, pa se kvantitativno definitivno lahko. Pri tem nam pomaga poznavanje bibliometrije, ki sem jo uporabil pri mini raziskavi o izvirnih znanstvenih objavah kadra na Oddelku in bo objavljena v prihajajočem članku.
Stay tuned!
18.8.09
Anketa - "Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo"
....premalo. To je mini ugotovitev naše spletne ankete. Rezultati so soglasni:
Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:
Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)
To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.
1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).
2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.
3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.
4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).
Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.
Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.
Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!
Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:
Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)
To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.
1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).
2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.
3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.
4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).
Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.
Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.
Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!
15.4.09
"Vsemogočni" gospod WWW
»Vsemogočni« gospod WWW? (ali Knjižničarji, kako naprej/nazaj?!... )
Digitalne knjižnice, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, hibridna knjižnica, knjižnica prihodnost, knjižnica brez sten, kompleksna knjižnica. Kaj pa dobra stara tradicionalna knjižnica???
Poznate projekte kot so dLib, Guttenberg, e-knjige, Google Book Search, Google Scholar, Evropean-a itd.? Gotovo ste že kdaj slišali zanje! Pa ste slišali tudi za projekt World digital library- Svetovno digitalno knjižnico? Knjižnice in arhivi iz vsega sveta (kar 32 organizacij) bodo praviloma od 21.4.2009 naprej na skupni spletni strani predstavili zbirke redkih knjig, zemljevidov in posnetkov v prostem dostopu.Torej zastonj! Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta.
Se vam ob misli, da vam za morebitno študijsko gradivo, znanstveno literaturo, knjigo ali cd-zgoščenko ne bo treba iti v knjižnico in tam zapravljati dragocenega časa z iskanjem le-te, kar samo od sebe smeji? V iskalnik preprosto odtipkate ključne besede in rezultati so v hipu tu! Perfektno!!!
Ups, nekaj se je pa vendarle zalomilo! Pa zakaj se stran tako počasi nalaga! Hej, nisem našel ustreznega gradiva! O joj, čisto preveč zadetkov, kako naj najdem relevantnega! Pa saj to ni res, sporočilo hekerjev? (npr. da sem zadel na loteriji,) ki kar ne izgine in ne izgine!!!
Ste začeli morda dvomiti v svojo informacijsko pismenost? Se vam zdi da vendarle ni vse tako otročje lahko? Ne skrbite! Vzemite si tiste četrt urice prostega časa ter se sprehodite do najbljižne knjižnice (naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje). Tu vas čakamo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati! Mar ni prijazen referenčni pogovor s prikupnim ter simpatičnim knjižničarjem/knjižničarko, ki točno ve na kateri polici se nahaja določeno gradivo, ki ga potrebujete, veliko priročnejši, od dandanes tako priljubljenih računalnikov? S njihovo pomočjo res lahko dostopaš do vsega kar te zanima, vendar se v poplavi različnih podatkov kaj hitro lahko zgubiš.
Knjižničarji se dandanes spopadamo z mnogimi oblikami konkurence. Vzenimo za primer recimo vsem dobro znani Google ter si postavimo naslednja vprašanja: Kakšno mesto v informacijskem svetu, v katerem nam Google praktično ponuja vse, v njem zavzemajo tradicionalne, kakor tudi digitalne knjižnice? Je tradicionalnim knjižnicam sploh še za obstati? Kako bodo delovale, če v svoje vrste ne bodo sprejele novosti informacijske tehnologije, kako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?
V manj kot desetletju je svetovni splet povsem spremenil naše pojmovanje do dostopanja do informacij. Ni nam več treba iti v knjižnico, da bi dobili ustrezne podatke. Namesto tega raje opravimo nekaj »klikov« in celoten dokument je že pred nami. Termin »googlanje« pa je že mednarodno postal sinonim za iskanje informacij.
Če smo malce bolj pesimistični lahko rečemo da gre za bitko med obstojem Googla ter knjižnic!
Vendar zakaj konkurenca, če ga lahko gledamo tudi kot nekakšnega partnerja. Novosti, ki se pri Googlu izkažejo za dobre, bi preprosto lahko uporabili tuidi v knjižnicah. Ne da uporabnikom ponudimo prenos podatkov preko usb-ključa ali drugega temu podobnega nosilca. Izpopolnimo raje knjižnične kataloge. Tako da listkovne čim prej (v kolikor to že nismo) prepišemo v računalnike in jih ponudimo uporabnikom. Le-ti lahko potem samostojno brskajo po njih, ko najdejo ustrezno gradivo, pa naj se jim izpiše podatek tudi o tem kje se le-to nahaja (npr. št. razdelka, police...). Podoben računalniški program že obstaja v Bežigrajski knjižnici.
Kako nazaj? Bojim se da poti nazaj več ni! Mogoče zgolj pri arhivih, ki bodo hranili neke varnostne kopije, da se gradivo ne bi porazgubilo. Saj je naše osnovno poslanstvo, ki izhaja še iz knjižnic prvih civilizacij Mezopotamije, še vedno ostalo isto. To je zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih, ko je to potrebno.
Kako naprej? Naučiti se bomo morali živeti v simbiozi z vsemi prednostmi in slabostmi sodobne informacijske tehnologije. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi nas »gospod« WWW povsem pohrustal!
Sama sem mnenja, da bomo knjižničarji obstali še kar nekaj časa. Je pa vsekakor res, da se bomo morali izpopolniti tudi v znanjih iz področja računalništva.
Ključ je torej v aktivnosti knjižničarjev in njihovi sposobnosti prilagajanja, tako predvsem uporabnikom, kakor tudi novostim svetovnega spleta.
Digitalne knjižnice, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, hibridna knjižnica, knjižnica prihodnost, knjižnica brez sten, kompleksna knjižnica. Kaj pa dobra stara tradicionalna knjižnica???
Poznate projekte kot so dLib, Guttenberg, e-knjige, Google Book Search, Google Scholar, Evropean-a itd.? Gotovo ste že kdaj slišali zanje! Pa ste slišali tudi za projekt World digital library- Svetovno digitalno knjižnico? Knjižnice in arhivi iz vsega sveta (kar 32 organizacij) bodo praviloma od 21.4.2009 naprej na skupni spletni strani predstavili zbirke redkih knjig, zemljevidov in posnetkov v prostem dostopu.Torej zastonj! Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta.
Se vam ob misli, da vam za morebitno študijsko gradivo, znanstveno literaturo, knjigo ali cd-zgoščenko ne bo treba iti v knjižnico in tam zapravljati dragocenega časa z iskanjem le-te, kar samo od sebe smeji? V iskalnik preprosto odtipkate ključne besede in rezultati so v hipu tu! Perfektno!!!
Ups, nekaj se je pa vendarle zalomilo! Pa zakaj se stran tako počasi nalaga! Hej, nisem našel ustreznega gradiva! O joj, čisto preveč zadetkov, kako naj najdem relevantnega! Pa saj to ni res, sporočilo hekerjev? (npr. da sem zadel na loteriji,) ki kar ne izgine in ne izgine!!!
Ste začeli morda dvomiti v svojo informacijsko pismenost? Se vam zdi da vendarle ni vse tako otročje lahko? Ne skrbite! Vzemite si tiste četrt urice prostega časa ter se sprehodite do najbljižne knjižnice (naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje). Tu vas čakamo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati! Mar ni prijazen referenčni pogovor s prikupnim ter simpatičnim knjižničarjem/knjižničarko, ki točno ve na kateri polici se nahaja določeno gradivo, ki ga potrebujete, veliko priročnejši, od dandanes tako priljubljenih računalnikov? S njihovo pomočjo res lahko dostopaš do vsega kar te zanima, vendar se v poplavi različnih podatkov kaj hitro lahko zgubiš.
Knjižničarji se dandanes spopadamo z mnogimi oblikami konkurence. Vzenimo za primer recimo vsem dobro znani Google ter si postavimo naslednja vprašanja: Kakšno mesto v informacijskem svetu, v katerem nam Google praktično ponuja vse, v njem zavzemajo tradicionalne, kakor tudi digitalne knjižnice? Je tradicionalnim knjižnicam sploh še za obstati? Kako bodo delovale, če v svoje vrste ne bodo sprejele novosti informacijske tehnologije, kako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?
V manj kot desetletju je svetovni splet povsem spremenil naše pojmovanje do dostopanja do informacij. Ni nam več treba iti v knjižnico, da bi dobili ustrezne podatke. Namesto tega raje opravimo nekaj »klikov« in celoten dokument je že pred nami. Termin »googlanje« pa je že mednarodno postal sinonim za iskanje informacij.
Če smo malce bolj pesimistični lahko rečemo da gre za bitko med obstojem Googla ter knjižnic!
Vendar zakaj konkurenca, če ga lahko gledamo tudi kot nekakšnega partnerja. Novosti, ki se pri Googlu izkažejo za dobre, bi preprosto lahko uporabili tuidi v knjižnicah. Ne da uporabnikom ponudimo prenos podatkov preko usb-ključa ali drugega temu podobnega nosilca. Izpopolnimo raje knjižnične kataloge. Tako da listkovne čim prej (v kolikor to že nismo) prepišemo v računalnike in jih ponudimo uporabnikom. Le-ti lahko potem samostojno brskajo po njih, ko najdejo ustrezno gradivo, pa naj se jim izpiše podatek tudi o tem kje se le-to nahaja (npr. št. razdelka, police...). Podoben računalniški program že obstaja v Bežigrajski knjižnici.
Kako nazaj? Bojim se da poti nazaj več ni! Mogoče zgolj pri arhivih, ki bodo hranili neke varnostne kopije, da se gradivo ne bi porazgubilo. Saj je naše osnovno poslanstvo, ki izhaja še iz knjižnic prvih civilizacij Mezopotamije, še vedno ostalo isto. To je zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih, ko je to potrebno.
Kako naprej? Naučiti se bomo morali živeti v simbiozi z vsemi prednostmi in slabostmi sodobne informacijske tehnologije. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi nas »gospod« WWW povsem pohrustal!
Sama sem mnenja, da bomo knjižničarji obstali še kar nekaj časa. Je pa vsekakor res, da se bomo morali izpopolniti tudi v znanjih iz področja računalništva.
Ključ je torej v aktivnosti knjižničarjev in njihovi sposobnosti prilagajanja, tako predvsem uporabnikom, kakor tudi novostim svetovnega spleta.
6.4.09
Anketa "Koliko ljudi deluje na področju knjižnične dejavnosti na Ministrstvu za kulturo?"
V zadnji anketi smo vas povprašali o številu ljudi, ki na Ministrstvu za kulturo skrbijo za dobrobit knjižničarske stroke.
Vaši odgovori so po pričakovanju razpršeni po ponujeni lestvici.
0 0 (0%)
1 2 (20%)
2 2 (20%)
3 2 (20%)
več kot 3 1 (10%)
Ne sanja se mi. 3 (30%)
Kaj lahko razberemo iz teh razgovorov? Da je šlo v 90% za ugibanje in da je dokaj žalostno, da ne vemo ne samo koliko ljudi tam deluje in še manj kdo so pravzaprav ti ljudje!!
Vprašanje je bilo pravzaprav retorično, kajti "pravega" odgovora sploh nismo ponudili. Pravilen odgovor je PREMALO!!
Na Ministrstvu za kulturo deluje nek organ imenovan Direktorat za umetnost in znotraj tega deluje Sektor za knjigo in knjižničarstvo. Njihov nabor dejavnosti je precej širok in obsega, citiram,:
Potegnimo torej tu črto. Pravilen odgovor ankete je 1. Ta 1 je gospa mag. Tatjana Likar, ki je dosegljiva tu: tatjana.likar@gov.si.
Moj miselni tezaver je kar dolgo procesiral, da bi izbral primerno besedo, ki bi opisala zgornje navedke. Na mojo žalost še kar procesiram...
Vaši odgovori so po pričakovanju razpršeni po ponujeni lestvici.
0 0 (0%)
1 2 (20%)
2 2 (20%)
3 2 (20%)
več kot 3 1 (10%)
Ne sanja se mi. 3 (30%)
Kaj lahko razberemo iz teh razgovorov? Da je šlo v 90% za ugibanje in da je dokaj žalostno, da ne vemo ne samo koliko ljudi tam deluje in še manj kdo so pravzaprav ti ljudje!!
Vprašanje je bilo pravzaprav retorično, kajti "pravega" odgovora sploh nismo ponudili. Pravilen odgovor je PREMALO!!
Na Ministrstvu za kulturo deluje nek organ imenovan Direktorat za umetnost in znotraj tega deluje Sektor za knjigo in knjižničarstvo. Njihov nabor dejavnosti je precej širok in obsega, citiram,:
# oblikovanje in spremljanje zakonodajne ureditve s področja knjižnične dejavnosti,
# spremljanje in analiziranje razmer na področju knjižnične dejavnosti, priprava meril za (so)financiranje kulturnih projektov in programov s področja knjižnične dejavnosti, analiz, informacij, poročil in drugih gradiv za lastne potrebe ter potrebe vodstva ministrstva, drugih notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi ministrstva,
# priprava predlogov gradiv s knjižničnega področja, ki jih obravnavajo Vlada Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije ter njuna delovna in svetovalna telesa, oblikovanje mnenj k takšnim predlogom gradiv,
# priprava strokovnih in pravnih podlag s področja knjižnične dejavnosti,
# priprava razvojnih projektov za uveljavitev kulturne politike s področja knjižnične dejavnosti,
# oblikovanje in sprožanje pobud ukrepov za spodbujanje razvoja nacionalne knjižnice, splošnih knjižnic in specialnih knjižnic v kulturnih ustanovah ter sodelovanja knjižnic v vzajemnem bibliografskem sistemu,
# sodelovanje z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter s Centrom za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici glede vprašanj sistema javne službe na področju knjižnične dejavnosti,
# sodelovanje z domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi strokovnimi organizacijami, združenji ter njihovimi delovnimi ali strokovnimi telesi s področja knjižnične dejavnosti,
# priprava predlogov letnih in večletnih načrtov (so)financiranja kulturnih programov in projektov s področja knjižnične dejavnosti,
# samostojno opravljanje in sodelovanje pri izvajanju proračuna v delu, iz katerega se zagotavljajo sredstva za (so)financiranje kulturnih programov in projektov s področja knjižnične dejavnosti,
# sprotno in periodično ocenjevanje namena, zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev na področju knjižnične dejavnosti,
# vodenje predpisanih evidenc in sodelovanje pri oblikovanju skupnih podatkovnih baz.
Potegnimo torej tu črto. Pravilen odgovor ankete je 1. Ta 1 je gospa mag. Tatjana Likar, ki je dosegljiva tu: tatjana.likar@gov.si.
Moj miselni tezaver je kar dolgo procesiral, da bi izbral primerno besedo, ki bi opisala zgornje navedke. Na mojo žalost še kar procesiram...
3.3.09
Cobiss licenca ali poskus ustvarjanja malo drugače
GoAnimate.com: COBISS licenca
Like it? Create your own at GoAnimate.com. It's free and fun!
Strip bo ena izmed oblik izražanja na novem portalu. Kot zanimivost naj vam povem, da smo dobili dovoljenje od uredništva Mladine za uporabo Diareje in resno tehtamo možnost implementacije na portal. Vendar Diarejo zaenkrat omejuje dosti stvari, predvsem moti možnost kratkega besedila. Za poskušino objavljamo strip, ki ga je možno izdelati na Goanimate.
Sporočite, če vam je všeč. :)
Like it? Create your own at GoAnimate.com. It's free and fun!
Strip bo ena izmed oblik izražanja na novem portalu. Kot zanimivost naj vam povem, da smo dobili dovoljenje od uredništva Mladine za uporabo Diareje in resno tehtamo možnost implementacije na portal. Vendar Diarejo zaenkrat omejuje dosti stvari, predvsem moti možnost kratkega besedila. Za poskušino objavljamo strip, ki ga je možno izdelati na Goanimate.
Sporočite, če vam je všeč. :)
23.2.09
Vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo
Pokažite mi osebne izpovedi slovenskih knjižničarjev in knjižničark, pokažite mi njihove izpovedi, zakaj so postali knjižničarji/knjižničarke. Ehm.... Tako je. Tovrstnega materiala je bore malo. A le zakaj? Je morda krivec nizka samopodoba? Se sramujemo tega kar smo? Smo manjvredna profesija? Sprašujem se, zakaj nimamo takšnih portalov!
Ker visoko spoštujem profesijo in ljudi v njej, ker sem ponosen na to kar sem - objavljam vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo (vrstni red je irelevanten):
1. Delam tisto, kar me veseli. 2. Delujem na področju, kjer lahko moje sposobnosti in znanja pridejo najbolj do izraza. 3. Delam v kolektivu, ki diha z enimi pljuči. 4. Zato, ker sem lahko pri "informacijskemu koritu". Sem informacijski junkie. 5. Ker vedno znova dobim dobre občutke, ko pomagam razrešiti informacijski dvom uporabnika. 6. Ker mi služba nudi nenehno izobraževanje. 7. Ker rad odgovarjam na provokativna vprašanja v smislu:"Ali zlagaš knjige v knjižnici?"Ali sem sposoben našteti več razlogov? Sem. Verjetno pa nimam domišljije (ali vsaj časa) našteti 200 razlogov, kot jih je naštetih na temle blogu. Vabim vse, da me dopolnijo! Tilen
13.2.09
Mnenja o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem - osveženo 3x
Za mnenje o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem in o tem, ali so v tem v zvezi kaj ukrepali, predlagali kakšno rešitev, smo povprašali:
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovore čakamo
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 16. 2. 2009
Inšpektorat za kulturo in medije: Aleksander Vidmar (glavni inšpektor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor čakamo
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Melita Ambrožič (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 14. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 15.2.2009.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske: Tatjana Šmid (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor čakamo
Dodatek 3:
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), 16. 2. 2009
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovore čakamo
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 16. 2. 2009
Inšpektorat za kulturo in medije: Aleksander Vidmar (glavni inšpektor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor čakamo
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Melita Ambrožič (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 14. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 15.2.2009.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske: Tatjana Šmid (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor čakamo
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovor 11. 2. 2009
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 11. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 11.2.2009, odgovor 12. 2. 2009
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 11. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 11.2.2009, odgovor 12. 2. 2009
Zveza splošnih knjižnic: Branko Goropevšek (predsednik), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor čakamo
Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti: Sabina Fras Popovič (predstavnica), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor 13. 2. 2009
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), 10. 2. 2009
Opozoriti moramo tudi na na poslanstvo Centra:
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom.
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), 10. 2. 2009
Poleg tega, kar je že objavljeno na njihovi spletni strani je za Biblioblog povedal:
Zanimalo nas tudi kako so na problematiko opozarjali župana pred zaprtjem 9. 1. 2008. Odgovorov nismo prejeli.
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica) je v odgovoru 11. 2. 2009 povedala, da Sekcija za splošne knjižnice nima pristojnosti, da bi kakor koli ukrepala v zvezi s poslovanjem drugih splošnih knjižnic ali posameznim knjižnicam predlagala reševanje konkretnih zadev, ki se nanašajo na poslovanje, financiranje ali vodenje. Njihove naloge se nanašajo na promocijo, strokovno rast in organizacijo izobraževanja.
Na spletni strani ZBDS, so napisani tudi poslanstvo in cilji sekcije:
Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti: Sabina Fras Popovič (predstavnica), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor 13. 2. 2009
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), 10. 2. 2009
"V Centru za razvoj knjižnic obžalujemo, da je prišlo do zaprtja krajevne knjižnice v Cerkljah. S problemom nismo bili formalno seznanjeni, žal pa tudi nimamo pristojnosti za ukrepanje."Postavili smo tudi podvprašanje glede nalog Centra. Zanimalo nas kaj potem konkretno pomeni, da center Poleg tega svetuje knjižnicam in izdaja mnenja v zvezi s problematiko knjižnic na osnovi uveljavljenih strokovnih izhodišč in če so s tem v zvezi že izdali kakšna mnenja, ki so javno dosegljiva.
Opozoriti moramo tudi na na poslanstvo Centra:
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom.
"Kot ste sami verjetno opazili svetovanje ni več ena izmed naših osnovnih nalog. Po Zakonu o knjižničarstvu je strokovna pomoč vsem knjižnicam s svojega območja ena izmed posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.Ugotavljamo, da se bo moralo popraviti objavljene naloge in poslanstvo Centra. Biblioteam se je motil, Janez se je motil, Center očitno ni odgovoren.
Glede mnenj vam moram povedati, da se večino mnenj, ki jih izdamo, nanaša na razvitost knjižnic. Izdajamo jih na osnovi podzakonskih aktov, ki jasno določajo prejemnika, to pa je ministrstvo, pristojno za konkretno knjižnico. Tudi mnenja o zadevah, ki jih na nas naslavljajo knjižnice ali njihovi ustanovitelji, pošiljamo praviloma le naslovniku. Mnenj torej ne objavljamo."
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), 10. 2. 2009
Poleg tega, kar je že objavljeno na njihovi spletni strani je za Biblioblog povedal:
"(Župan) Na naše dopise ni odgovoril, je pa v medijih naš predlog zavrnil. Ker uradno nismo seznanjeni z njegovo odločitvijo v tem trenutku ne moremo reči, kdaj se bo ogrevanje uredilo in kdaj bo izposojevališče lahko spet normalno odprto.Nato smo ga povprašali ali so se in na kakšen način o problematiki obveščali strokovno društvo bibliotekarjev oz. Zvezo bibliotekarskih društev? So se obrnili na njihovo Sekcijo za splošne knjižnice? Ali so se morda obrnili tudi na Center za razvoj knjižnic pri NUK?
Osrednji knjižnici Kranj naj bi občina po "Pogodbi št. 1357/3-2003 o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občine Cerklje na Gorenjskem" zagotavljala med drugim tudi "ogrevanje ter uporabo skupnih prostorov z drugimi uporabniki zgradbe" (3.čl.)
Ministrstvo za kulturo RS smo seznanili z informacijo, ki smo jo posredovali občinskim svetnikom v Cerkljah. Vsebinsko se skoraj v celoti ujema s sporočilom za javnost, ki je objavljeno na naši spletni strani."
Zanimalo nas tudi kako so na problematiko opozarjali župana pred zaprtjem 9. 1. 2008. Odgovorov nismo prejeli.
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica) je v odgovoru 11. 2. 2009 povedala, da Sekcija za splošne knjižnice nima pristojnosti, da bi kakor koli ukrepala v zvezi s poslovanjem drugih splošnih knjižnic ali posameznim knjižnicam predlagala reševanje konkretnih zadev, ki se nanašajo na poslovanje, financiranje ali vodenje. Njihove naloge se nanašajo na promocijo, strokovno rast in organizacijo izobraževanja.
Njeno mnenje je, da je ustanovitelj javnih zavodov dolžan poskrbeti za pogoje delovanja. Eden od osnovnih pogojev je varnost, kamor sodi tudi primerna temperature, ki uporabnikom omogoča udobno in zdravo okolje za dostop do knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov, knjižničarjem pa normalno delo za uporabnike.
Opozarja na to, da je ustanovitelj javnih zavodov občina, ki je lastnica občinske infrastrukture, kamor spadajo tudi prostori, v katerih delujejo zavodi in društva. Poleg tega je občina tista, ki naj bi bila zainteresirana za kvalitetno življenje svojih občanov, torej tudi za delovanje knjižnic. Knjižnica oziroma vodstvo je dolžno zagotoviti pogoje, ki si jih uporabniki, zaposleni in predvsem kultura zaslužijo.
Včasih je po njeno očitno potrebno poseči po radikalnih posegih, da se tudi ustanovitelji zavedo, kaj je njihova dolžnost. Knjižnica ne more pristati na delovanje v vsakršnih pogojih. Uporabniki, knjižnice in kultura so vredni dostojnih pogojev za delovanje. Ga. Podbrežnik meni, da je včasih res treba zaostriti situacijo, ne pa pristati na ignoranco lokalne oblasti.
Na spletni strani ZBDS, so napisani tudi poslanstvo in cilji sekcije:
- promovira dejavnost splošnih knjižnic in širi zavest o pomenu knjižnične dejavnosti v sodobni slovenski družbi,
- pospešuje strokovni razvoj splošnih knjižnic ter povezuje knjižničarje v nacionalnem in mednarodnem okolju,
- skrbi za ugled bibliotekarske stroke in knjižničarjev
- organizira odmevne promocijske akcije in obvešča javnost o dejavnosti knjižnic,
- organizira izobraževanja in spodbuja izmenjavo dobre prakse,
- spodbuja razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami,
- vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih,
- informira knjižničarje in spodbuja njihovo medsebojno komunikacijo
V odgovoru dne 11. 2. 2009 nas je ga. Breda Podbrežnik najprej napotila na Zvezo splošnih knjižnic. Napisala nam je, da Sekcija brez soglasja Melite Ambrožič, predsednice ZBDS ne more dajati takšnih javnih mnenj, ki presojajo pravni vidik ali vidik poslovne plati delovanja knjižnic ali občin. (Čeprav nas je zanimalo le njeno strokovno mnenje o zaprtju.) Če bi jih kranjska knjižnica prosila za mnenje (očitno jih ni), bi ga izvršni odbor oblikoval s soglasjem dr. Ambrožičeve. Nihče od naštetih pa po njeno nima pristojnosti, da se kakor koli odloča o zadevi, ki je stvar izvajanja ustanoviteljskih pravic in odnosa občine do knjižnične dejavnosti.
Nadalje meni, da ni mogoče, da bi lahko obveščali javnost o tem, kaj se v vsaki knjižnici dogaja in da bi vzpostavljali partnerstva v vsakem lokalnem okolju z mnogimi organizacijami, ker bi s tem presegali njihove pristojnosti.
Sicer nas je napotila na g. župana Cerkelj na Gorenjskem, sama pa razume potezo kranjske knjižnice, saj mora ta opozoriti ustanovitelja, da vsakršen prostor ni dovolj dober za knjižnico. Njeno osebno mnenje je, da se mora tudi lokalna skupnost prizadevati, da imajo ljudje tisto, kar jim po zakonu pripada.
Biblioteam se je motil, Janez se je motil, tudi Sekcija očitno ni odgovorna.
Sam pa sem ostal brez besed... kako lahko katerikoli knjižničar pristane na to, da je izsiljevanje z zaprtjem knjižnic očitno povsem razumljiva praksa?! Kako se lahko strokovnjak tako izogiba strokovni presoji problematike? Strokovna društva in sekcije ne podajajo strokovnih rešitev ampak imajo pokrite oči, ušesa in usta.
Sam pa sem ostal brez besed... kako lahko katerikoli knjižničar pristane na to, da je izsiljevanje z zaprtjem knjižnic očitno povsem razumljiva praksa?! Kako se lahko strokovnjak tako izogiba strokovni presoji problematike? Strokovna društva in sekcije ne podajajo strokovnih rešitev ampak imajo pokrite oči, ušesa in usta.
Ugotavljanje, kje lahko dobi knjižnica strokovno svetovanje o problemih, ki se pojavljajo ob delu, je očitno pravo detektivsko delo. Upam, da bo Biblioteamu uspelo napisati postopek, kaj mora storiti knjižnica, ko naleti na težave.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost se bo z omenjeno problematiko nedvomno seznanil na prihodnji seji sveta, ki bo po vsej verjetnosti prvi teden marca. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki je strokovno posvetovalno telo za področje knjižnične dejavnosti in opravlja naloge, določene z Zakonom o knjižničarstvu in s sklepom Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta, deluje in odloča na sejah. Glede na določbe poslovnika predsednik skliče sejo po potrebi oziroma takrat, ko je zagotovljena sklepčnost. Za prihodnjo sejo svet še ni prejel predlogov za obravnavo. Biblioteam je dal pobudo, da se tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost seznani s problematiko Knjižnica Cerklje na Gorenjskem - enote Osrednje knjižnice Kranj.
Dodatek 2:
ZBDS: Melita Ambrožič (predsednica), 14. 2. 2009
Dodatek 1:
Predstavnica Sindikata zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti ga. Sabina Fras Popovič te novice ne pozna.
Dodatek 2:
ZBDS: Melita Ambrožič (predsednica), 14. 2. 2009
"O zaprtju knjižnice nisem bila seznanjena in ga v tem trenutku težko komentiram, ker ne poznam ustanoviteljskih razmerij med matično knjižnico in za financiranje pristojno občino. Je pa dejstvo, da imajo mnoge knjižnice težave pri zagotavljanju sredstev za njihovo dejavnost (vzroki so različni kot so različni tudi financerji dejavnosti), in glede na načrtovano omejevanje porabe sredstev za javni sektor bodo verjetno t. i. javne službe kmalu še v slabšem položaju (podobnim dogajanjem smo priča tudi v drugih državah).
Zaprtje katerekoli knjižnice zato prav gotovo ni posledica tega, da bi zaposleni poskušali izbrati "najlažjo pot" za razrešitev določene problematike.
Anketa, ki jo vidim na Biblioblogu bi se pa morala pojaviti na kakšni spletni strani, ki jo obiskujejo predvsem tisti, ki naj bi knjižnice uporabljali (v primeru Cerkelj npr. Gorenjski glas ipd.). Zakaj? Da iz knjižničarskih krogov razmišljanje o problematiki prenesemo v okolje, ki bi moralo biti zainteresirano, da prebivalci berejo, so informirani, se v knjižnicah družijo...
ZBDS je neprofesionalna organizacija, brez zaposlenih, tudi brez strokovne službe, ki bi lahko sproti spremljala dogajanja in hitro reagirala nanja - člani organov pač delamo zanjo v svojem prostem času (ki ga je pa žal vedno manj) in ob številnih drugih obveznostih."
Dodatek 3:
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), 16. 2. 2009
"Izposojevališče Osrednje knjižnice Kranj se v Cerkljah nahaja v prostorih osnovne šole Davorina Jenka. Odprto je že več kot deset let. V vsem tem obdobju je Občina Cerklje le v februarju 2006 prejela en dopis, da je temperatura v prostorih nizka, nato občina o kakršnihkoli težavah ni bila informirana.Biblioteam se bo z veseljem odzval povabilu na sodelovanje.
Zato je bilo toliko bolj neprijetno presenečenje enostranska odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da se izposojevališče 8. januarja zapre in ostane do nadaljnega zaprto. Naslednji dan, to je 9. januarja, je ravnatelj napisal še obvestilo o zaprtju in ga naslovil na župana Občine Cerklje.
Z žalostjo ugotavljamo, da bi se zadeva zagotovo lahko rešila z dogovorom med občino, knjižnico in šolo, saj bi zaposleni v šoli (hišnik) ali zaposleni v občinski upravi (skrbnik za športno dvorano) lahko eno uro pred začetkom poslovanja izposojevališča poskrbel za vklop ogrevalne naprave in s tem zagotovil primerno temperaturo v prostorih v času, ko se v njih nahajajo zaposleni v knjižnici in obiskovalci oz. uporabniki knjižnice, če bi nas o tem kdo predhodno obvestil.
Popolnoma nerazumljiva se nam zdi odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da najprej zapre izposojevališče, nato o tem obvesti občino in šele nato naroči izdelavo strokovnega mnenja in predračuna za ureditev ogrevanja, s katerim nato seznani občino.
Kot župan Občine Cerklje na Gorenjskem si vseskozi prizadevam tako za gospodarski kot za kulturni razvoj občine, zato je bilo v zadnjih nekaj letih veliko storjenega prav na zagotovitvi boljših pogojev za delovanje kulturnih društev in ustanov. Največji pridobitvi sta zagotovo odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika - dvorane z več kot 400 sedeži in pripadajočimi prostori v letu 2007 ter pričetek rekonstrukcije in spremembe namembnosti Petrovčeve domačije, zaščitenega kulturnega spomenika, v katerih bodo tudi novi prostori knjižnice v Cerkljah. Izgradnja, ki je sofinanciranja s sredstvi EU, se je začela leta 2007 bo zaključena v septembru letošnjega leta, tako da bo že jeseni knjižnica poslovala v povsem novih in bistveno večjih prostorih. S tem bomo nastalo situacijo rešili v zadovoljstvo zaposlenih in obiskovalcev oz. uporabnikov knjižnice.
Sedaj pa upamo, da se v sedanjih prostorih izposojevališče čimprej odpre - vedno smo pripravljeni na dialog, da za teh mesecev delovanja v obstoječih prostorih najdemo rešitev, ki ne bo zahtevala dodatnih finančnih vlaganj, bo pa omogočila poslovanje izposojevališča. Vas pa - kot skupino mladih in aktivnih ljudi - vabim, da nas obiščete v Cerkljah, si ogledate novi objekt in sodelujete pri dokončanju investicije, to je predvsem pri opremi prostorov, izrazite svoja strokovna stališča in tako nam pomagate ustvariti aktivno politiko in spremembo na boljše. "
Original dopisa hranimo v uredništvu Bibliobloga.
14.1.09
Nova rubrika - Osje gnezdo
Tako Mitja kot jaz (verjetno še kdo drug) sva izjemno kritična (tako do sebe, drugih kot tudi do same knjižničarske stroke). Prav za najino veselje sem naredil novo rubriko (ki bo lahko komentirana na tem mestu), ki se imenuje Osje gnezdo. Tako se imenuje seveda z namenom. Gre za to, da se bo poskušalo tedensko najti stavke, misli, besedne zveze, pregovore ipd. ki bodo predstavljali samokritičnost naše stroke in nas knjižničarjev samih.
Kdor ima občutljiv želodec, naj tega ne bere. :)
Tilen
Naročite se na:
Objave (Atom)