Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.





---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

Informativni dan na Oddelku za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost - druga stopnja bolonjskega študija

Biblioteam se je 15.6.2009 na Univerzi v ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost, soba 528 (naj opis kraja zadošča) udeležil t.i. informativnega dne, ki ga je organiziral dotični oddelek z namenom predstavitve druge stopnje bolonjskega izobraževanja. Kar je po domače povedano "strokovni magisterij".

Dogodek je brezhibno izpeljala predstojnica oddelka dr. Alenka Šauperl, asistirali pa so ji nekateri profesorji, zaslužni za izpeljavo bolonjskega programa, med drugim dr. Primož Južnič, dr. Miha Kovač, dr. Maja Žumer in "novopečeni" predavatelj dr. Andrej Blatnik - skratka uveljavljene osebe v slovenskem bibliotekarskem prostoru. Kar (malce cinizma, saj noben bi pričakoval takšne udeležbe) 3/4 predavalnice je bilo zasedeno, kar je po oceni zneslo okoli 40 prisostvujočih. Predavanje in kasneje razprava je pravzaprav potekala v izjemno mirnem tonu, saj ni bila dotaknjena nobena "provokativna" tema.

Tako si Biblioteam še vedno ne zna odgovoriti na naslednja vprašanja:

Zakaj bi se univerzitetno diplomirani bibliotekar sploh vpisal na drugo stopnjo bolonjskega programa?
Kakšna bo dejanska vrednost tovrstnega kadra na trgu delovne sile ob bibliotekarjih, ki iščejo službo s "staro diplomo"?
Zakaj ni večjega poudarka na promociji izmenjave študentov s "partnerskimi fakultetami"? Navsezadnje je oblika kreditnega študija ena največjih prednosti bolonjskega tipa izobraževanja.

Izpostavljene so bila naslednja zanimiva dejstva:

Strokovni magisterij je poklic.
Izvajali se bodo programi, ki bodo imeli najmanj 10 prijavljenih ob dejstvu, da bo lahko vsaka smer (te so štiri) sprejela največ 20 študentov.
Uvaja se nova smer - Šolsko knjižničarstvo, ki ima prvi letnik dejansko v celoti mišljen kot pedagoški program.
Prvi letnik je vsem smerem skupen (razen Šolskega knjižničarstva).
Obstajali bosta obe različici, se pravi tako redni kot izredni študij, kjer je bilo neuradno povedano, da bo cena letnika okoli 2500 evrov.
Subvencij na magistrskem programu ne bo, bojo pa kasneje na doktorskem študiju.

Dobili smo občutek, da bo druga stopnja bolonjskega programa s svojo novo smerjo Šolskega knjižničarstva v veliki meri namenjena predvsem vsem tistim knjižničarkam in knjižničarjem, ki delajo v šolski knjižnici, pa imajo do sedaj predvsem pedagoško izobrazbo, bibliotekarske pa ne. Ta občutek so potrdila cela kopica vprašanj na to temo, med drugim je bilo veliko govora o diferencialnih izpitih.

Bolonjski program ali ne-bolonjski program sedaj ni veè vprašanje. Sprejeli smo ga z vsemi prednostmi in slabostmi. Vprašanje pa je, kaj bo le ta prinesel bodočim študentom, ki bodo preko njega doštudirali.

Saga se nadaljuje in Biblioteam jo bo spremljal.