Strani

Prikaz objav z oznako biblioteam. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako biblioteam. Pokaži vse objave

8.1.20

Podpri BIBLIOBLOG!

Zbiramo donacije za delovanje v letu 2020.

Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 16 € na leto (zabec.net).
Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko):

Prispevaj za Biblioblog!


Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno. Lani smo dobili donacijo 3 €!

Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.

Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

24.8.15

Tradicionalno srečanje

Tudi letos organiziramo tradicionalno srečanje Biblioteama.

Dobimo se v sredo, 26. 8. 2015 ob 16:00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Pridruži se lahko vsak, ki ga zanima knjižničarstvo in pisanje člankov za Biblioblog. Iščemo tudi nove sodelavce. Pridruži se nam!

23.4.10

Nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana

S ponosom predstavljamo nove spletne strani Društva bibliotekarjev Ljubljana:
Od sedaj ima na voljo tudi RSS:

Novost pa je Twitterr stran:

Nova je tudi skupina na Facebooku:

Biblioteam je namreč zasnoval novo spletno stran, uredil prehod na novo gostovanje in skrbi za vzrdževanje. Poskusili smo poenostaviti kreiranje in nadaljni razvoj spletnega oddelka društva. Osredotočili smo se na bistvo - obveščati o dogodkih v društvu in javna predstavitev dejavnosti ter enostavnejše kontaktiranje z javnostmi.
Upamo, da boste knjižničarji in ostala zainteresirana javnost zadovoljni!

13.4.10

Nova oblika Bibliobloga

Spet je prišel čas, da se Biblioblog modernzira in tako zopet prihaja tudi nova oblika. Odločili smo se, da obliko približamo podobnim blogom. Funkcionalnost ostaja enaka. Upam, da vam bo všeč, komentarji zaželeni!

Izkoristili smo novo orodje za prilagoditev teme. Zadeva je res povsem enostavna.

15.6.09

Informativni dan na Oddelku za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost - druga stopnja bolonjskega študija

Biblioteam se je 15.6.2009 na Univerzi v ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost, soba 528 (naj opis kraja zadošča) udeležil t.i. informativnega dne, ki ga je organiziral dotični oddelek z namenom predstavitve druge stopnje bolonjskega izobraževanja. Kar je po domače povedano "strokovni magisterij".

Dogodek je brezhibno izpeljala predstojnica oddelka dr. Alenka Šauperl, asistirali pa so ji nekateri profesorji, zaslužni za izpeljavo bolonjskega programa, med drugim dr. Primož Južnič, dr. Miha Kovač, dr. Maja Žumer in "novopečeni" predavatelj dr. Andrej Blatnik - skratka uveljavljene osebe v slovenskem bibliotekarskem prostoru. Kar (malce cinizma, saj noben bi pričakoval takšne udeležbe) 3/4 predavalnice je bilo zasedeno, kar je po oceni zneslo okoli 40 prisostvujočih. Predavanje in kasneje razprava je pravzaprav potekala v izjemno mirnem tonu, saj ni bila dotaknjena nobena "provokativna" tema.

Tako si Biblioteam še vedno ne zna odgovoriti na naslednja vprašanja:

Zakaj bi se univerzitetno diplomirani bibliotekar sploh vpisal na drugo stopnjo bolonjskega programa?
Kakšna bo dejanska vrednost tovrstnega kadra na trgu delovne sile ob bibliotekarjih, ki iščejo službo s "staro diplomo"?
Zakaj ni večjega poudarka na promociji izmenjave študentov s "partnerskimi fakultetami"? Navsezadnje je oblika kreditnega študija ena največjih prednosti bolonjskega tipa izobraževanja.


Izpostavljene so bila naslednja zanimiva dejstva:

Strokovni magisterij je poklic.
Izvajali se bodo programi, ki bodo imeli najmanj 10 prijavljenih ob dejstvu, da bo lahko vsaka smer (te so štiri) sprejela največ 20 študentov.
Uvaja se nova smer - Šolsko knjižničarstvo, ki ima prvi letnik dejansko v celoti mišljen kot pedagoški program.
Prvi letnik je vsem smerem skupen (razen Šolskega knjižničarstva).
Obstajali bosta obe različici, se pravi tako redni kot izredni študij, kjer je bilo neuradno povedano, da bo cena letnika okoli 2500 evrov.
Subvencij na magistrskem programu ne bo, bojo pa kasneje na doktorskem študiju.


Dobili smo občutek, da bo druga stopnja bolonjskega programa s svojo novo smerjo Šolskega knjižničarstva v veliki meri namenjena predvsem vsem tistim knjižničarkam in knjižničarjem, ki delajo v šolski knjižnici, pa imajo do sedaj predvsem pedagoško izobrazbo, bibliotekarske pa ne. Ta občutek so potrdila cela kopica vprašanj na to temo, med drugim je bilo veliko govora o diferencialnih izpitih.

Bolonjski program ali ne-bolonjski program sedaj ni veè vprašanje. Sprejeli smo ga z vsemi prednostmi in slabostmi. Vprašanje pa je, kaj bo le ta prinesel bodočim študentom, ki bodo preko njega doštudirali.

Saga se nadaljuje in Biblioteam jo bo spremljal.

4.5.09

Počasi se vračamo....

...ker je tudi neutrudni Bibliocrew potreboval malce oddiha.





(vir: http://ruletheweb.co.uk/b3ta/bus/)

Za vse tiste, ki niste nikoli sledili kontroverzni risani seriji South Park ("Respect my authority" je zelo znana "misel" Erica Cartmana):

14.4.09

ALA Connect


Ameriška knjižničarska organizacija je postavila novo spletno stran ALA Connect.

Gre za novo storitev, ki prinaša virtualni prostor za sodelovanje, kjer se lahko člani (in tudi ne-člani) vključijo v delo združenja in hkrati tudi dobijo dodatne ugodnosti profesionalnega mreženja. V prvi fazi projekta so se osredotočili na orodja, ki omogočajo skupno delo v centraliziranem okolju.

Za uporabo ALA Connect sploh ni potrebno da si član ALA. Jaz sem se prijavil samo za to, da ugotovim kakšna je uporabniška izkušnja. Moral sem vpisati uporabniško ime, ki vključuje moje pravo ime (in je tako drugačen od drugih uporabniških imen, ki jih uporabljan na internetu), tako da me lahko najdete kot:
Mitja Iskric (non-member)
Kot ne-član sem omejen. Ampak lahko vseeno ugotovim ime in priimek čisto vsakega člana ALA, s čim se ukvarjajo in koliko se ukvarjajo z ALA. Je malo komplicirano ampak sem kar presenečen, da lahko to vse vidim. Vidim lahko tudi fotografije teh ljudi.

Spletna stran ALA Connect je vnaprej izpolnjena z delovnim okoljem za vsako formalno, aktivno skupino. Vključuje:
• 1,050 komisij
• 11 divizij
• 3 dogodke (letni, zimski, konferenca AASL)
• 17 okroglih miz
• 46 sekcij

Član se vpiše z uporabo starega uporabniškega imena in gesla, se vsi podatki o članstvu v komisijah, divizijah in ostalo sinhronizirajo in prikažejo v profilu. Dostop do delovnih mest v teh formalnih skupin je možen iz vsake strani, kar omogoča hitro in enostavno sodelovanje in prispevanje k diskusiji in delu skupine.
Omogočena so naslednja orodja:
• prispevki (podobni prispevkom na blogu)
• dokumenti (podobno kot wiki ali Google Docs)
• skupinski koledar (za srečanja, končne roke)
• ankete (za več vprašanj na enkrat, ali za posamezno vprašanje)
• pogovor (chat z možnostjo shranjevanja)
• forum

Prva stran vsake skupine avtomatično prikaže zadnjo vsebino, prihajajoče dogodke, in pet najbolj popularnih vsebin te skupine. Člani skupine lahko objavlja nove vsebine z vsemi orodji. Lahko tudi komentira objave drugih. Možno je tudi brskanje po starih vsebinah ali iskanje le po določeni skupini.

Neformalne skupine
Poleg formalnih delovnih skupin, lahko člani ustvarijo tudi svojo skupino. ALA vzpodbuja svoje člane, da ustvarjajo svoje skupnosti, ki presegajo geografske omejitve in tradicionalne okvire knjižnic.

Profili članov
Vsak član lahko ustvari osnovni profil, ki prikazuje njegovo profesionalno zgodovino. Osnovni profil je na voljo celotni javnosti.

Ustvarjanje omrežij
Člani lahko iščejo druge člane in jih lahko tudi dodajo v svojo "mrežo" kot prijatelje, sodelavce. To ni "facebook za knjižničarje" ampak le osnova za kreiranje omrežij, ki lahko zajemajo tudi prijatelje.

Nove storitve pa so:
1. Člani lahko vidijo vse njihove delovne skupina na enem mestu.
2. Člani lahko iščejo druge člane in jih dodajajo v svoje "mreže".
3. Uporabniki lahko vidijo celoten seznam članov vseh komisij, divizij, skupin, okroglih miz in sekcij.
4. Člani lahko združijo vse svoje delo v ALA na eni lokaciji.
5. Člani lahko delajo skupaj na spletu na enem dokumentu tudi ko je v obliki osnutka in ga javno objavijo, ko je končan.
6. Člani lahko prenesejo koledar bodočih dogodkov, ki so jim blizu.
7. Uporabniki lahko sledijo vsebinam določene skupine preko e-pošte ali RSS.
8. Člani lahko kreirajo svoje skupnosti neodvisno in brez pomoči zaposlenih v ALA.
9. Uporabniki lahko brskajo po formalnih skupinah ali pa skupinah, ki so jih ustvarili člani po ključnih besedah ali po nadrejenih skupinah.

Gre torej za izjemno spletno mesto, ki je lahko v ponos ameriškemu združenju. Tudi člani Biblioteam-a se bomo potrudili, da bomo slovenskim knjižničarjem kmalu ponudili podobno storitev.

IT oddelek ALA je pripravil tudi posebno stran o ustvarjanju ALA Connect. Na voljo je še vedno tudi ALA Wikis, kjer lahko vsak član ALA ustvarja svoje vsebine.

5.2.09

Izobraževanja namenjena knjižničarjem

Vseživljensko izobraževanje je bistveno za obnavljanje sposobnosti in spretnosti, ki so potrebna za pomoč uporabnikom v informacijski dobi. Knjižničarji morajo neprestano širiti znanje. Le tako lahko uspešno sledijo nenehnim spremembam.

V NUK lahko zaposlenim v knjižničarstvu, kot permanentno izobraževanje, ponudijo le sedem enodnevnih tečajev, ki trajajo 7-8 ur (ostali so krajši). Naslovi so:
5. Inventarizacija knjižničnega gradiva
7. Digitalizacija v knjižnicah - izgradnja digitalnih zbirk
11. Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici
12. Google in knjižnice: uporaba spletnih iskalnikov pri informacijskem delu v knjižnici
13. Splet 2.0 in knjižnice
14. Elektronski časopisi, elektronske knjige in knjižnice
16. Komuniciranje z uporabniki

Pet se jih ukvarja z vlogo knjižničarja v elektronskem okolju. Teme pa so res zelo obsežne.

Se jih je kdo od bralcev Bibliobloga udeležil? Ste dobili prava znanja? Bi jih priporočili ostalim? Ali vas moti, da so predavanja samo v Ljubljani? So termini ustrezni?

Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ima tečaje, ki pa so tudi že del dodiplomskega študijskega programa bibliotekarstvo in informatika.
IZUM ima tečaje organizirane le za usposabljanje za delo v sistemu COBISS in za pridobitev licenc za vzajemno katalogizacijo.
ZBDS ima na svojih straneh samo povezave. Med povenjimi povezave na tri zasebna podjetje, ki izvajajo tečaje. Zanimiva reklama. Sicer društva organizirajo posvetovanja in tudi kakšne ekskurzije, vendar ponovno opažam, da ZBDS ne sledi svojemu manifestu, citiram:
"Izobraževanje, strokovno spopolnjevanje in raziskovanje
...
Formalno in neformalno izobraževanje ter strokovno spopolnjevanje knjižničarjev bo organizirano tako, da bo spodbujalo znanstvenoraziskovalno delo, sledilo novim znanstvenim in strokovnim spoznanjem, spreminjajoči se vlogi knjižnic v družbi in potrebam po novih znanjih. Zato si bo knjižničarska stroka prizadevala za:
  • razvoj takšnega sistema formalnega in neformalnega izobraževanja in strokovnega spopolnjevanja knjižničarjev, ki bo upošteval sodobne mednarodne smernice stroke in potrebe svojega okolja; usklajen bo s potrebami stroke ter vzpodbujal znanstvenoraziskovalno delo;
  • vzpodbujanje permanentnega izobraževanja knjižničarjev in njegovo ustrezno vrednotenje pri kariernem razvoju zaposlenih v knjižnicah;
    ..."
Pa si na hitro oglejmo še stanje v tujini: ALA ima na svojih straneh posebno rubriko za permanentno izobraževanje. Tam najdemo naprimer Certified Public Library Adminstrator Workshop. V dveh dneh bodo udeleženci iz splošnih knjižnic lahko razvili osnovno razumevanje konceptov računalnikov in komunikacijskih tehnologij. Zmožni bodo povezati trenutne storitve v inventar tehnologij, lahko se bodo odločali o obnavljanju, razvoju in razširjanju in opuščanju aktualnih tehnologij. Ocenili bodo lahko nove tehnologije in njihovo uporabo, stroške, potrebna znanja in časovni obseg novih in razširjenih projektov in imeli znanje za ustvarjanje okolja za ocenjevanje in implementacijo tehnologij.
UNC šola za informacijsko in knjižničarsko znanost iz University of North Carolina at Chapel Hill organizira tečaje, kjer lahko dva tedna raziskujemo oxfordske knjižnice.
Prav tako ima tudi CILIP seznam tečajev po mesecih.

Kaj ostane knjižničarju, ki pozna osnove dela v elektronskem okolju in ne dela s sistemom COBISS? Kaj bi zaposleni v knjižnicah želeli videti pri izbiri tečajev? Bi vas zanimal večtedenski spletni tečaj praktične uporabe novih spletnih storitev? Biblioteam razmišlja o organiziranju prvega slovenskega tečaja za knjižničarje o blogih, facebooku, youtube-u in ostalih "novotarijah".