EU spreminja avtorsko pravo - UKREPAJTE!

Povzeto iz https://danesjenovdan.si/copyleft/

USTAVITI MORAMO ČLENA 11 IN 13:
11. člen ogroža pravico do povezav! Lobisti velikih založnikov starih medijev s preživetimi poslovnimi modeli poskušajo ukiniti prost pretok informacij in računati za povezave do svojih vsebin. Splet brez linkov bi bil kot svet brez cest.
13. člen omogoča cenzuro memov, prezentacij, parodij, citatov in drugih vsebin! Avtorska dela lahko imetniki pravic že zdaj odstranijo s spletnih platform, tako da zahtevajo njihov umik. Zdaj pa namerava EU uvesti avtomatske cenzorske filtre že ob nalaganju vsebin. Ti ne bodo znali presoditi, kdaj gre za dovoljeno uporabo v skladu z zakonom (citiranje, parodiranje) oz. pošteno rabo in bodo tako onemogočali tudi objavo vsebin, ki sploh ne kršijo avtorskih pravic.

Če želimo, da EU pri spremembah avtorskega prava na prvo mesto postavi državljanke in državljane namesto založniškega kapitala, moramo skupaj povzdigniti glas. Odločitev je v rokah evropskih poslank in poslancev, nagovorimo jih!
Od evropskih poslank/-cev moramo zahtevati, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo naše internetno življenje!

Naslovi za pošiljanje e-pošte (osnutek besedila https://pastebin.com/raw/RjQSq4X4):
franc.bogovic@europarl.europa.eu,
tanja.fajon@europarl.europa.eu,
alojz.peterle@europarl.europa.eu,
igor.soltes@europarl.europa.eu,
patricija.sulin@europarl.europa.eu,
romana.tomc@europarl.europa.eu,
ivo.vajgl@europarl.europa.eu,
milan.zver@europarl.europa.eu

Od evropskih poslank/-cev @Franc_Bogovic, @tfajon, @lojzepeterle, @PatricijaSulin, @RomanaTomc, @ivajgl, @MilanZver, @isoltesEP zahtevam, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo moje internetno življenje! #copyleft https://t.co/XYpyCn3ACy

— Mitja V. Iskrić 🇸🇮 🇪🇺 (@mitja_i) June 14, 2018

Zagovorniki odprte znanosti vključno z IFLA - International Federation of Library Associations and Institutions opozarjajo in sodelujejo: 11. člen “poses a significant threat to an informed and literate society” https://sparceurope.org/copyrightreform/

https://saveyourinternet.eu

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.

Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

Wikipedia objavila pogosta vprašanja in odgovore za knjižničarje

Na zelo zanimivem blogu Resource Shelf so objavili zanimivo novico:

Karkoli si že mislite o Wikipedii, sedaj ponujajo pogosta vprašanja in odgovore za knjžničarje in ostale informacijske strokovnjake. 

Vir, ki ga je vsekakor vredno poznati in ga predebatirati s kolegi, se lahko uporablja v predstavitvah (morda kot povezava ali na letakih), ali pa samo za podporo ali nestrinjanje z Wikipedijo. Lahko prispevate spremembe ali popravke, za katere verjamete da so pomembni. Morda pa jo boste celo uporabiti kot predlogo za dokumente vaše knjižnice.

Obiščite Wikipedia FAQ for Librarians

Nekaj vprašanj in odgovorov:

+ kdo je lastnik Wikipedije?

+ kako pogoste so napake na Wikipediji?

+ ali bodo uporabniki knjižnice lahko na Wikipediji našli vsebine, ki so lahko za njih neprimerne?

+ kaj naj priporočim tistim, ki me sprašujejo ali je Wikipedija primeren vir za študente in raziskovalce?

+ zakaj včasih piše, da je Wikipedija zaprta ali da noče pomagati?

+ Ali mi lahko pokažete tudi druga menja o Wikipediji, tako pohvale kot kritike?

Na voljo je še veliko več vsebine.

Vir: Wikipedia/Wikimedia

Predlog vodil za sodelovanje knjižnic v družabnih omrežjih

Splet je postal že pred časom izredno družabno okolje. Čedalje več poudarka je na pogovoru, sodelovanju, civilizirani izmenjavi mnenj, samo-promociji posameznikov in skupin. Kot lahko ena nerodnost škodi ugledu posameznika, če se zgodi na večjem družabnem dogodku, tako isto velja za udejstvovanje na spletu. Saj je splet navsezadnje globalni družabni dogodek!

Knjižnice imajo v večini primerov vsaj svojo spletno stran s kratko predstavitvijo. K tej dodamo tudi objavljanje tekočih novic knjižnice, ki so večini primerov pasivne – uporabniki jih ne morejo komentirati. Vendar to ne pomeni, da se o knjižnici ne govori drugje na spletu. Nekatere knjižnice imajo zato svoje bloge in se trudijo povezati s svojo skupnostjo. To lahko počnejo tudi na drugih spletnih storitvah, kot sta na primer Facebook, MySpace in Twitter. V tujini sem zasledil Netvibes, ki omogoča pripravo preproste digitalne knjižnice raznih virov knjižnice na enem mestu. Popularna je tudi storitev Ning, ki omogoča brezplačno grajenje lastnih družabnih omrežij – kot da bi si knjižnice omislila lastno verzijo Facebooka!

Posamezniki si lahko pri svojem udejstvovanju v družabnih omrežjih privoščimo marsikaj, omejeni smo samo s skrbjo za naš dober ugled in možnostjo, da nas kdo toži za obrekovanje. Knjižnica pa je organizacija in si ne more privoščiti lahkotnosti v tolikšni meri. Tudi druge večje organizacije, ki sodelujejo v družabnih omrežjih, to vedo. Zato so pričele oblikovati nekakšna vodila za sodelovanje posameznikov, ki so zaposleni v organizaciji, v sodobnem družabnem spletu. V tem zapisu jih bom poskusil nekaj predstaviti in začeti debato na to temo.

1. Posameznik, ki piše svoj osebni blog, naj zavaruje sebe in svojega delodajalca s kratko izjavo, da so mnenja na njegovem osebnem blogu njegova, in da ne odražajo nujno stališč njegovega delodajalca.
   
   
2. Ne izpostavljajmo poslovnih skrivnosti, tako zasebno, kot v okviru organizacije. Na primer ne govorimo o notranjih zadevah knjižnice, če le te niso za javnost. Nikakor ne govorimo o uporabnikih in drugih osebah, povezanih s knjižnico – brez njihovega strinjanja!
   
   
3. Predstavimo se in povejmo, kdo smo! Časi anonimnosti na spletu so minili in ostali v devetdesetih, danes gre za osebno integriteto in predstavitev. Povejmo, kdo smo, za koga delamo in kaj tam počnemo.
   
   
4. Spoštujmo avtorske pravice – še posebej mi bi morali biti zelo natančni in dosledni v tem pogledu! Citiranje virov in referenc je odraz akademske zrelosti posameznika, vsi stojimo na ramenih večjih pred nami.
   
   
5. Splet je družaben in nanj hitro zaidejo slike in posnetki s proslav in zabav. Pred objavo je dobro vedeti, ali se posamezniki strinjajo z objavo na spletu? Isto velja za javno objavo pogovorov. Vedno imejmo dovoljenje osebe ali skupine, ki jo bomo izpostavili! Tudi, če bomo osebo priporočili z dobrimi nameni.
   
   
6. Izogibajmo se obračunavanju sporov preko spleta! Vsak spor se da rešiti zunaj javne sfere ali pa na profesionalen in vljuden način. Obstajajo ljudje, ki uživajo v provokacijah in netenju javnih sporov. Za te je rešitev skrajno profesionalno odzivanje in v končni fazi, ko ne gre drugače, ignoriranje. Ne škodimo svoji knjižnici z nerodnostmi pri soočanju s svojimi čustvi, predvsem jezo in užaljenostjo. V pomoč naj nam bo vodilo, da se strinjamo ali pa ne z idejo, ne pa s posameznikom, ki jo je zapisal.
   
   
7. Kar objavimo na spletu, moramo prej preveriti po svojih najboljših močeh. Sami smo odgovorni za vsebine in njihovo točnost, ni pa nujno, da bomo z napako škodili samo sebi. Ne posplošujmo, vedno bodimo natančni in imejmo ustrezne vire, ki potrjujejo naše mnenje.
   
   
8. Ali knjižnica že ima vodila za obnašanje svojih zaposlenih na delovnem mestu in zunaj njega? Ta vodila veljajo tudi na spletu, saj splet ni zaslon s tekstom, pač pa kraj, kjer se dogaja vse več družbene interakcije.
   
   
9. Premislimo, kako se želimo predstaviti in kakšen ugled želimo negovati. To je še posebej pomembno, če pišemo za blog knjižnice, saj se naš ugled avtomatsko odslika kot ugled knjižnice, za katero pišemo.
   
   
10. Ponudimo nekaj vrednega, nekaj kar doda k obstoječemu znanju področja, za katerega pišemo – ali pa sproži debato za rešitev neke težave tega področja. Sprejmimo odgovornost, če se motimo, in to tudi javno priznajmo.
    
    
11. V komentarjih se zapiše marsikaj in kakega bo treba kdaj tudi zbrisati. Negativnim kritikam se izognemo s kratkim opisom sprejemljivega komentiranja in v naprej opisanim pogojem objavljanja komentarjev.
    
    
12. Vse, kar objavimo na spletu, bo tam ostalo nekaj časa, vsaj nekaj mesecev. V večini primerov pa bo to ostalo na spletu več let ali pa ne bo nikoli zbrisano. Ravnajmo temu primerno!

Viri, ki sem jih uporabil za ta zapis. Veliko zgornjih vodil je zgolj povzetek že obstoječih dokumentov.

• Should Your Library Have a Social Media Policy?
• US government tackles social media security head-on
• 10 things you should cover in your social networking policy
• More on Taking Social Media Policies Inside Enterprise 2.0 - Eight Issues to Consider
• IBM Social Computing Guidelines
• Intel Social Media Guidelines
• AHS Blogging Policy <- vodila za srednješolce!
• Twitter in the Workplace

Naslednja dva vira sta obsežni zbirki povezav do člankov in že obstoječih vodil za sodelovanje v družabnih omrežij:

• Enterprise: List of 40 Social Media Staff Guidelines
• Social Media Governance

ALA Connect

Ameriška knjižničarska organizacija je postavila novo spletno stran ALA Connect.

Gre za novo storitev, ki prinaša virtualni prostor za sodelovanje, kjer se lahko člani (in tudi ne-člani) vključijo v delo združenja in hkrati tudi dobijo dodatne ugodnosti profesionalnega mreženja. V prvi fazi projekta so se osredotočili na orodja, ki omogočajo skupno delo v centraliziranem okolju.

Za uporabo ALA Connect sploh ni potrebno da si član ALA. Jaz sem se prijavil samo za to, da ugotovim kakšna je uporabniška izkušnja. Moral sem vpisati uporabniško ime, ki vključuje moje pravo ime (in je tako drugačen od drugih uporabniških imen, ki jih uporabljan na internetu), tako da me lahko najdete kot:
Mitja Iskric (non-member)
Kot ne-član sem omejen. Ampak lahko vseeno ugotovim ime in priimek čisto vsakega člana ALA, s čim se ukvarjajo in koliko se ukvarjajo z ALA. Je malo komplicirano ampak sem kar presenečen, da lahko to vse vidim. Vidim lahko tudi fotografije teh ljudi.

Spletna stran ALA Connect je vnaprej izpolnjena z delovnim okoljem za vsako formalno, aktivno skupino. Vključuje:
• 1,050 komisij
• 11 divizij
• 3 dogodke (letni, zimski, konferenca AASL)
• 17 okroglih miz
• 46 sekcij

Član se vpiše z uporabo starega uporabniškega imena in gesla, se vsi podatki o članstvu v komisijah, divizijah in ostalo sinhronizirajo in prikažejo v profilu. Dostop do delovnih mest v teh formalnih skupin je možen iz vsake strani, kar omogoča hitro in enostavno sodelovanje in prispevanje k diskusiji in delu skupine.
Omogočena so naslednja orodja:
• prispevki (podobni prispevkom na blogu)
• dokumenti (podobno kot wiki ali Google Docs)
• skupinski koledar (za srečanja, končne roke)
• ankete (za več vprašanj na enkrat, ali za posamezno vprašanje)
• pogovor (chat z možnostjo shranjevanja)
• forum

Prva stran vsake skupine avtomatično prikaže zadnjo vsebino, prihajajoče dogodke, in pet najbolj popularnih vsebin te skupine. Člani skupine lahko objavlja nove vsebine z vsemi orodji. Lahko tudi komentira objave drugih. Možno je tudi brskanje po starih vsebinah ali iskanje le po določeni skupini.

Neformalne skupine
Poleg formalnih delovnih skupin, lahko člani ustvarijo tudi svojo skupino. ALA vzpodbuja svoje člane, da ustvarjajo svoje skupnosti, ki presegajo geografske omejitve in tradicionalne okvire knjižnic.

Profili članov
Vsak član lahko ustvari osnovni profil, ki prikazuje njegovo profesionalno zgodovino. Osnovni profil je na voljo celotni javnosti.

Ustvarjanje omrežij
Člani lahko iščejo druge člane in jih lahko tudi dodajo v svojo "mrežo" kot prijatelje, sodelavce. To ni "facebook za knjižničarje" ampak le osnova za kreiranje omrežij, ki lahko zajemajo tudi prijatelje.

Nove storitve pa so:
1. Člani lahko vidijo vse njihove delovne skupina na enem mestu.
2. Člani lahko iščejo druge člane in jih dodajajo v svoje "mreže".
3. Uporabniki lahko vidijo celoten seznam članov vseh komisij, divizij, skupin, okroglih miz in sekcij.
4. Člani lahko združijo vse svoje delo v ALA na eni lokaciji.
5. Člani lahko delajo skupaj na spletu na enem dokumentu tudi ko je v obliki osnutka in ga javno objavijo, ko je končan.
6. Člani lahko prenesejo koledar bodočih dogodkov, ki so jim blizu.
7. Uporabniki lahko sledijo vsebinam določene skupine preko e-pošte ali RSS.
8. Člani lahko kreirajo svoje skupnosti neodvisno in brez pomoči zaposlenih v ALA.
9. Uporabniki lahko brskajo po formalnih skupinah ali pa skupinah, ki so jih ustvarili člani po ključnih besedah ali po nadrejenih skupinah.

Gre torej za izjemno spletno mesto, ki je lahko v ponos ameriškemu združenju. Tudi člani Biblioteam-a se bomo potrudili, da bomo slovenskim knjižničarjem kmalu ponudili podobno storitev.

IT oddelek ALA je pripravil tudi posebno stran o ustvarjanju ALA Connect. Na voljo je še vedno tudi ALA Wikis, kjer lahko vsak član ALA ustvarja svoje vsebine.

LibWorld Slovenia

Čeprav je Biblioblog največji, najbolj ažuren, najbolj popularen… naj, naj, naj… knjižnični blog v Sloveniji (ali vsaj upamo na to), vsekakor ni edini! Na nemškem portalu Infobib je objavljen prikaz stanja slovenske knjižničarske blogosfere, s posebnim poudarkom na Biblioblogu. Članek je povzet po slovenski verziji, ki smo jo že objavili. Vsi zainteresirani ste povabljeni, da ga preberete (članek je v angleščini):

LibWorld- Slovenia

LibWorld Hrvaška

Povzemam novico iz Bloga Knjižnice Instituta “Ruđer Bošković” (i oko nje). Na strani LibWorld je predstavljena Hrvaška Blogosfera. Prispevek je sicer v angleščini a je zelo zanimiv. Članek o Sloveniji še čaka na objavo.

LibWorld - Slovenija

Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.

Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov

Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.

Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.

Predstavitev blogov

Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.

Prihodnost

Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.

V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.

Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.

Second Life in knjižnice

Čeprav imam račun v SecondLife-u odprt že kako leto, sem se šele lanskega decembra resno lotil raziskovanja tega virtualnega sveta. V bistvu je na moč podoben novejšim igram, kjer hodiš naokrog in loviš sovražnike ali pa vesoljce. Vendar se tu vse podobnosti končajo.

Najprej, Second Life nima vnaprej določene naloge oz. smisla, kaj v njem početi. Tako, kot v resničnem življenju, se mora vsak odločiti, kaj bo počel v tem virtualnem svetu. Nekateri raziskujejo tropske otoke, drugi se večinoma pogovarjajo med seboj, tretji kaj gradijo... V Second Life lahko namreč gradiš stvari.

Tako mi je prišlo na misel, da bi ga lahko uporabili za izgradnjo modela novogradnje knjižnice. Lahko pa tudi za vizualizacijo prenove prostorov knjižnice ali pa postavitve polic, skladišč in ostale opreme po prostorih.

Prednost tega je v tem, da se skozi model lahko sprehodiš kot v resničnem življenju s pomočjo svojega avatarja (zamisli si lutko, ki jo vodiš skozi ta prostor in ji kamera sledi). Tu ne gre samo za zunanji izgled prostorov, zgraditi je možno tudi notranjost, jo opremiti, simulirati osvetljenost prostorov ob različnih urah dneva in simulirati uporabnost prostorov glede na število oseb v prostoru! Model je na voljo za ogled gostom, investitorjem, bodočim uporabnikom - vsi pa lahko prispevajo svoja mnenja in kritike preko spleta. Sam vidim največjo prednost ravno v stopnji interaktivnosti takega modela, saj se je možno skozenj sprehoditi in si ga ogledati tudi skozi oči avatarja, v prvi osebi.

Trenutno raziskujem, ali je že kdo uporabil Second Life v ta namen. Obstaja kar nekaj knjižnic, ki so v virtualni svet prenesle del svoje storitve, vendar opažam predvsem galerije, informacijske panoje in konferenčne dvorane (v Second Life je možno izvesti konferenco s projektorjem in diapozitivi ali videom).

Predvidevam, da bi za izpeljavo takega projekta knjižnica potrebovala nekoga, ki je vešč 3D oblikovanja in gradnje v Second Life, in arhitekta oz. notranjega oblikovalca. Nekaj denarja bi šlo tudi za zakup ozemlja v Second Life, kjer bi se tak model postavil. Second Life ima namreč pravo ekonomijo, in prodaja virtualnega ozemlja, storitev in virtualnih predmetov je direktno prevedljiva v pravi denar. Nekateri ljudje živijo s sredstvi, prisluženimi na ta način.

Torej, tu je ideja. Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?

Uspeh bibliobloga!

Pred točno enim mesecem smo začeli bolj podrobno spremljati statistiko obiskovalcev. Rezultati so izjemni in zelo nas veseli visok obisk. Blog je obiskalo kar 145 različnih obiskovalcev.

336 obiskov
786 ogledov strani
00:03:54 povprečni čas ogledovanja strani
2.34 ogledanih strani na obisk
Najbolj pa smo veseli, da so obiskovalci prihajali iz celotne Slovenije.

Upamo, da bodo obiskovalci še naprej z veseljem prihajali na blog in komentirali aktualne dogodke v slovenskem knjižničarstvu. Ta blog je postal največji prostovoljni in brezplačni medij, kjer se zbira in komentira aktualne novice in dogodke, ki se tičejo vseh slovenskih knjižničarjev. Pravtako pa so zaželjeni osebni pogledi ter komentarji. Iščemo tudi nove avtorje prispevkov.

S svojim delovanjem bomo avtorji še naprej uresničevali naslednje cilje:

• objavljanje strokovnih mnenj, interesov in komentarjev vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva,
  
• informiranje knjižničarjev in javnosti o zadevah skupnega interesa,
  
• poudarjati pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi,
  
• raziskovati položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov,
  
• vzpodbujati razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva,
  
• podpirati svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij,
  
• ustvarjati pozitivno vzdušje.

Naša vizija pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskano spletno mesto, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu.

nova, izjemna orodja za bibliotekarje

Readburner (moralo bi pisati ReaderBurner) - kaj je objavljeno/razglašano na Google Readerju

Tweetme - razširjen Tweeter!

Crnkovič in knjižničarski lobi

Dnevnik je v soboto, 09.06.2007 objavil kolumno Marka Crnkoviča s pomenljivim naslovom "Knjižnica vseh knjižnic" v katerem omenja nekaj, čemur pravi knjižničarski lobi. "Predstavljajte si svet, v katerem bi bile vse knjige dostopne na internetu - ampak res vse." Zakon! Toda baje "bi to seveda spremenilo vlogo obstoječih knjižnic - tako nacionalnih kot študijskih in splošnih -, vendar ne v negativnem smislu, kot si morda mislijo predstavniki knjižničnega lobija."

Tukaj je po mojem mnenju kar nekaj stvari, ki bi morale vzbuditi zanimanje pri knjižničarjih. Najprej izraz lobi. Lobiranje je izraz, ki pomeni delovanje, usmerjeno v doseganje nekega rezultata, tipično s strani državnih organov in izvoljenih predstavnikov. Izraz knjižničarski lobi bi torej pomenil to, da so knjižničarji organizirani in da imajo profesionalne predstavnike, ki se ukvarjajo z lobiranjem ali vsaj z odnosi z javnostjo. Edina takšna zveza je ZBDS, ki pa ima poleg velikih organizacijskih težav tudi po mojem mnenju nezadosten vpliv med samimi knjižničarji, očitno tudi v širši družbi. Ali knjižničarski lobi sploh obstaja? Po mojem mnenju ne. Pa bi moral? Seveda!

Druga stvar je ta, da pisci kolumn domnevajo, da bi sprememba vloge knjižnic sploh lahko bila v kakršnemkoli smislu negativna. Vloga se nedvomno spreminja, kar včasih priznavajo tudi knjižničarji sami. Tudi ZBDS je že leta 2004 sprejela nove naloge knjižnic v informacijski družbi. "Uvajale bodo tehnološke novosti in nove metode dela ter ob smiselni rabi informacijske tehnologije še naprej vestno zbirale, shranjevale, predstavljale in posredovale obstoječa in nastajajoča znanja;" Sliši se super, pa je v treh letih prišlo do kakšnih sprememb? Novosti? Glede na to, da niti bolj kulturniško usmerjeni komentatorji ne poznajo usmeritev knjižnic, bi bilo očitno potrebno res vzpostaviti knjižničarski lobi.

Tretja pa je seveda ta, koliko se knjižničarji sploh zavzemajo za to, da bi bile vse knjige dostopne v elektronski obliki. Sam se seveda močno zavzemam za to, saj sem se ob trenutni izkušnji pisanja diplome lahko prepričal v nujnost takšne rešitve. Vendar pa se kolegi knjižničarji ne znajo ali nočejo izjasniti o teh problemih. Seveda je to povezano z ogromnimi stroški vendar če že nimamo denarja, lahko prispevamo svoje znanje, mar ne?

Naj se za konec vrnem na začetek. G. Crnkovič poudari, da "Ker pri vsej tej evforiji okrog interneta - ki ji še sam podlegam - pa na nekaj vendarle pozabljamo: človeštvo še ni izumilo boljšega informacijskega vmesnika od potiskanega papirja". Sam temu močno nasprotujem, elektronski mediji so namreč dosti "boljši". Potrebno je samo spremeniti izhodišča. G. Crnkovič se je namreč udeležil blogresa, kongresa blogerjev. Koliko knjižničarjev je bilo tam? Koliko knjižničarjev ima svoj blog? V tujini mnogo. Pa pri nas? Toda to je verjetno že druga tema. Bolj zaskrbljujoče je to, da žal sploh ni bilo odziva slovenske knjižničarske srenje. Ne na komentar ne na blogres.