V pripravi Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu ali Zakaj besede transparentnost ni v našem bibliotekarskem slovarju

Čedalje bolj se dozdeva, da tudi stvari v slovenskemu knjižničarstvu niso imune na negativne vplive slovenske družbe in politike dandanes na splošno. Podobna zgodba se je sicer pojavila že novembra 2008, ko je bil sprejet Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo brez vednosti širše strokovne javnosti (mimogrede - Ustavno sodišče RS je 13. januarja 2011 presojalo in ugodilo zahtevi ter precej določil pravilnika razveljavilo..)

17. 6. in 21.6. sta bila v proceduro v Državnem zboru vložena dva podobna predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Prvega ZKnj-1A je predlagala skupina 11 poslancev s prvopodpisanim mag. Franc Žnidaršičem. Drugega ZKnj-1B pa je predlagala skupina 19 poslancev s prvopodpisano Silvo Črnugelj.

Oba dokumenta bomo natančno interpretirali in povzeli, vam pa prepustili končno sodbo.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se dotika 3 pomembnih elementov:

- volontersko pripravništvo;
- licenc za katalogizacijo;
- neskladja v sestavi organa upravljanja knjižničnega informacijskega servisa in birokratskih ovir pri sprejemanju letnih finančnih načrtov nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa.

ZKnj-1A govori predvsem o volonterskem pripravništvu. Podpisani predlagajo, da naj se predlog zakona obravnava v skrajšanem postopku, saj naj bi šlo za manj zahtevno spremembo zakona (ki pa prinese težke posledice) - kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita se najomogoči brezplačno (volontersko) opravljanje pripravništva.

Tu smo precej na spolzkih tleh. Volonterskega pripravništva (takšna oblika je sicer dopustna in je zavedena v Zakonu o delovnih razmerjih v slavnem 124.členu) v Evropi ne poznajo (to priznavajo tudi v predlogu zakona) - poznajo pa seveda (kot tudi pri nas) volonterstvo in pa pripravništvo. Pojma sta si namreč popolnoma različna in tako sta tudi definirana. Prepričani smo, da bo šel ta združeni pojem "volonterskega pripravništva" po poti "zaposlitve za določen čas", ki je bila v slovenskem prostoru zamišljena kot oblika zaposlitve, ki bo v uporabi izjemoma, dejstvo pa je, da je tovrstna oblika zaposlitve danes pravzaprav najpogostejša.

Ponovimo preprosto logiko: Če hočete delati v knjižnici, morate imeti v določenem času opravljen bibliotekarski izpit. POGOJ za opravljanje bibliotekarskega izpita je opravljeno pripravništvo. Pripravništvo opravimo tako, da delamo v knjižnici kot A) zaposleni za nedoločen čas B) zaposleni za določen čas C)volunterski pripravniki. Pogoja A in B sta lahko izpolnjena v izjemno redkih primerih, saj knjižnica na takšen način ponavadi le nadomesti delovno mesto, ki je bilo izpraznjeno zaradi upokojitve nekoga ali pa zaradi tega, ker je nekdo odšel na novo delovno mesto. Pogoja A in B pa sta seveda malokrat izpolnjena zaradi dejstva, da knjižnice praktično nikoli ne jemljejo oseb, ki nimajo opravljenega bibliotekarskega izpita (že opravljenega pripravništva...). Ostane seveda le pogoj C. Nekdo bo torej lahko začel delati v knjižnici, ŠELE potem ko bo med 9 in 15 mesecev (minimum in maksimum opravljenega pripravništva) delal praktično
zastonj.

V ZKnj-1A je od 17 strani 6 prepisanih (z navedbo vira) iz spletnih strani NUK-a o pogojih bibliotekarskega izpita, kaj mora vsebovati prijava ipd. Zanimivo je seveda gradivo za pripravo na bibliotekarski izpit, kjer lahko najdemo v 80% gradivo zaposlenih v NUK (izven NUK-a je očitno malo strokovnjakov iz knjižničarskega področja..).

Na str. 10 je zanimiv sestavek, ki pravi:"...Priprava na bibliotekarski izpit predstavlja obsežno področje, zato je zahteva, da kandidati za pristop k izpitu opravijo tudi predpisano število ur dela v knjižnici, upravičena. Glede na možnosti zaposlovanja, ki so omejene, pa veliko nezaposlenih, ki nameravajo opraviti strokovni bibliotekarski izpit, želi delo v knjižnici opravljati tudi brezplačno, torej z volonterskim pripravništvom...". Kot prvo, razlago relacije med obsežnim področjem in predpisanim številom ur nisem še nikjer zasledil. Je pač arbitrarno določena. Še manj je dokazana relacija med kvazi-usposobljenostjo kandidata v tem času in opravljenim strokovnim izpitom. Res je tragikomično, da morajo celo študenti bibliotekarstva opravljati izpit iz snovi, za katero so vsaj 4 leta gulili klopi (res pa je tudi, da je na tem izpitu nekaj področij, ki se jih na faksu ne uči, bi se jih pa moralo...). To, da si nezaposleni želijo delati brezplačno, je tudi cvetka, vredna vse pozornosti. Resnica je namreč ta, da jih bo 90% (pa naj še jaz določim neko arbitrarno vrednost) tudi po opravljenem volonterskem pripravništvu še vedno nezaposlena - tudi zaradi načinov zaposlovanja v knjižnicah.

Veliki finale pa se pravzaprav začne na strani 11 in nadaljuje do strani 13. Govora je namreč o razlogih za sprejem zakona. Ne bi navajal vseh, naj omenim le: intenzivno aktivnost na intelektualnem področju posameznika, krepi samozaupanje in samospoštovanje, povečuje konkurenčnost diplomantov ob iskanju zaposlitve... Verjetno so pozabili omeniti, da pozitivno vpliva tudi na višino CO2 v ozračju...

In še več (str.13)! "...Pozitivni rezultati uvedbe volonterskega pripravništva na področju knjižnične dejavnosti bi se lahko odrazili tudi v izboljševanju bralne kulture v Sloveniji in posledično k boljšim poslovnim rezultatom podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s publicistično dejavnostjo..." Da ne omenimo, da se bodo začeli dogajati statistični čudeži - knjižnica bo namreč z 0 FTE opravila delo 1 FTE!

ZKnj-1B pa je malce bolj prikrit predlog. Na enem mestu skuša "popraviti" nekatere postavke Zakona o knjižničarstvu. Po našem mnenju skuša namreč zaobiti razsodbo Ustavnega sodišča pri razveljavljanju licenc za katalogizacijo in na hitro odpraviti "neskladja" pri sestavi organov upravljanja - problematike volonterskega pripravništva pa tako ali tako ne jemljejo resno in je po tej verziji že skoraj sprejeta.

Strinjam se, da je dobro, da obstaja možnost, da se licenca za katalogizacijo prekine oziroma še boljše - zamrzne. Definitivno pa se ne strinjam z načinom na katerega so bile licence odvzete. V predlogu pišejo, da "...sedaj knjižnični informacijski servis nima več mehanizma, s katerim bi lahko imetnikom licenc z neustrezno usposobljenostjo za vzajemno katalogizacijo (tudi takšnim, ki le tu in tam kreirajo kakšen zapis ali pa so to počeli nekoč) odvzame pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. S tem je poklic katalogizatorja povsem razvrednoten, že tako kritična kakovost zapisov, ki se iz vzajemne baze podatkov prenašajo tudi v druge sisteme v mreži COBISS.net in v svetovni katalog WorldCat, pa vedno bolj ogrožena..."

Nekaj strnjenih opazk:

- Katalogizator ni poklic ampak sistematizirano delovno mesto (Ali obstaja poklic izposojevalca gradiva?).
- Ali si katalogizator ali pa nisi - katalogiziranih 5 oziroma 500 zapisov tega ne spremenijo (razlika je le v "usposobljenosti" katalogizatorja).
- Katalogizator je nedvoumno izjemno pomembno usposobljen posameznik in zelo pomemben člen v knjižničarstvu - prav zaradi tega se mi zdi naravnost hinavsko, da so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku, sedaj pa bi se sklicevali na neustrezno usposobljenost, za katero izobraževanja skrbi prav knjižnični informacijski sistem!
- Kakovost zapisov ni kritična - za svetovni trg oziroma za mnogo vrst slovenskih knjižnic, je pa kritična za našo, v sodobnem času popolnoma preobširno in prezahtevno katalogizacijo in za nacionalno bibliografijo (npr. o paketnem vnosu knjig se pogovarjamo šele eno leto!!).

O neskladjih pri sestavi organov pa na tem mestu ne bi govoril, saj gre precej bolj za politično vprašanje, kot strokovno.

p.s. O tej problematiki so se oglasili tudi v sindikatu GLOSA, kjer pozivajo, da se omenjenega predloga NE podpre!

Cobiss licenca ali poskus ustvarjanja malo drugače

GoAnimate.com: COBISS licenca


Like it? Create your own at GoAnimate.com. It's free and fun!

Strip bo ena izmed oblik izražanja na novem portalu. Kot zanimivost naj vam povem, da smo dobili dovoljenje od uredništva Mladine za uporabo Diareje in resno tehtamo možnost implementacije na portal. Vendar Diarejo zaenkrat omejuje dosti stvari, predvsem moti možnost kratkega besedila. Za poskušino objavljamo strip, ki ga je možno izdelati na Goanimate.


Sporočite, če vam je všeč. :)

Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo - prej in sedaj

Novembra 2008 smo dobili nov Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (verjetno bolj znanega pod besedno zvezo "COBISS licenca"). Spodaj so prikazani členi, ki se med Pravilnikoma razlikujejo in kažejo na nov trend, ki bo veljal za pridobitev in predvsem za ohranitev licence.

Star pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 127/2004, dne 26.11.2004)

Nov pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 107/2008, dne 14.11.2008)

4. člen (127/2004)
Izjavo iz tretje alinee predhodnega odstavka mora overiti odgovorna oseba organizacije v kateri je kandidat zaposlen, ali organizacije, ki je kandidatu omogočila delo v testnem okolju sistema COBISS.SI.

10.člen (107/2008)
Če od zadnjega preizkusa znanja preteče več kot dve leti ali če kandidat preizkusa znanja ne opravi tudi v tretje, se mora ponovno udeležiti usposabljanja za vzajemno katalogizacijo, določenega v programih izobraževanja NUK in IZUM, kreirati novih 30 zapisov v testnem okolju in ponovno začeti postopek za pridobite licence skladno s 3.členom tega pravilnika.

Največje spremembe prinaša 13.člen (107/2008).

Imetnik licence mora v treh letih s kreiranjem novih (originalnih) bibliografskih zapisov in dopolnjevanjem obstoječih bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI zbrati skupaj najmanj 200 kreditnih točk, sicer mu veljavnost licence preneha. Vsak novi (originalni) bibliografski zapis prinaša tri točke, vsak dopolnjen pa eno točko.

15.člen (107/2008)

Oseba, ki ji je veljavnost licence prenehala, mora za ponovno pridobitev licence opraviti preizkus znanja pred komisijo najkasneje v roku dveh let od prenehanja veljavnosti licence.

17.člen (107/2008)

Prvo preverjanje izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 13.člena tega pravilnika se opravi eno leto po začetku veljavnosti tega pravilnika.

Zgoraj so navedene vse spremembe, ki so se zgodile v 4.letih v Pravilniku. Že samo na podlagi Pravilnika lahko opazimo trend zaostrovanja pridobivanja licence in tudi trend zaostrovanja obdržanja licence. Lahko rečem samo:"Končno!". Licenca COBISS je pereč problem, ki ga je potrebno čimprej sistematsko rešiti. Trend je definitivno v tej smeri, vendar je prehod po mojem mnenju preveč mehak.

M.Seljak v svojem članku "Usposabljanje knjižničarjev za delo v sistemu COBISS" (2004) pravi naslednje:"...V letu 2003 je bilo 188.342 bibliografskih zapisov v COBIB.SI kreiranih pod 642 različnimi uporabniškimi imeni kreatorjev zapisov iz 210 knjižnic..."

Preprosta matematika nam pove, da je imela vsaka knjižnica v povprečju 3!! "usposobljene katalogizatorje z licenco", ker pa vemo, da obstajajo knjižnice, ki nimajo nobene zaposlene osebe z licenco, je to povprečje verjetno še večje. Potemtakem ni čudno, da se na vsakem razpisu za mesto bibliotekarja pojavi zahteva po licenci COBISS. Saj je logično - (/sarkazem on) 1. Toliko oseb ima to licenco 2. Licenca je del bibliotekarja. 3. Brez licence nisi bibliotekar. (/sarkazem off) Tukaj sta vsaj dva različna vidika razlage. Prvi je ta, da je logično, da ima bodoči zaposleni bibliotekar licenco, saj bo le tako lahko "uporaben" na več področjih delovanja knjižnice (vključno z katalogizacijo). Vsak naj bi lahko delal vse. Tako naj bi bilo v teoriji. Drugi vidik je tudi logičen. Mnogo bolj. 1.Pogoj licence naj bo izključno!! za zasedbo mesta katalogizatorja. Zakaj bi nekdo, ki opravlja delo izposojevalca potreboval licenco COBISS?!? 2. Pogoj licenca naj velja samo za knjižnice z zaposlenim enim oz. dvem strokovnim delavcem. (manjše knjižnice, kjer je logično, da je bibliotekar "one man band").

Svoje misli bi zopet podkrepil z zgoraj omenjenim člankom. Seljakova tudi pravi:"...kar 45% katalogizatorjev je v letu 2003 kreiralo manj kot 100 bibliografskih zapisov, 38% katalogizatorjev jih je kreiralo med 101 in 500, 11% pa med 501 in 1000. Več kot 1000 bibliografskih zapisov je kreiralo samo 6% katalogizatorjev...zato bo verjetno treba začeti razmišljati o manjšem številu katalogizatorjev, ki bodo skrbeli za kakovost normativnih zapisov in bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov...pretežni del knjižničarjev bi lahko bibliografske zapise samo prevzemal v lokalne baze podatkov brez dopolnjevanja, za kar bi zadoščalo veliko krajše in preprostejše usposabljanje. Knjižnice z usposobljenimi katalogizatorji pa bi lahko storitve katalogizacije ponujale manjšim knjižnicam..."

V članku "Izvajanje določil Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI" M.Seljak (2 leti kasneje - 2006) piše naslednje:"...v sistemu COBISS.SI trenutno deluje 310 knjižnic, licenco za kreiranje novih bibliografskih zapisov pa ima 752 katalogizatorjev iz 203 knjižnic...". Poenostavljeno to pomeni, da je med letoma 2004-2006 bilo podeljenih 110 novih licenc ali več kot 30 na leto. Kaj ta masivnost licenc prinaša, omenja Seljakova v nadaljevanju:"...eden večjih problemov je predvsem neskladnost bibliografskih zapisov v COBIB-u in lokalnih bibliografskih bazah podatkov...." Glede naključnega preverjanja ustreznosti bibliografskih zapisov pa pravi:"...kar 77% zapisov je vsebovalo napake, od tega 53% zapisov manjše napake in 24% vzapisov večje napake. Le 18% zapisov je bilo ustrezne kakovosti..." 18% ?!?! Logičen zaključek tukaj je naslednji - navkljub temu, da se zaostrujejo pogoji, je število danih licenc preveliko. Tisti, ki pa to licenco imajo, jo pa verjetno ne bojo nikoli izgubili. Na tem mestu obstaja evidenca imetnikov licenc, ki do tega trenutka znaša 758 imetnikov!!! Zakaj le ne najdem evidence tistih, ki so to licenco izgubili??


Moje predlagane utopične rešitve:

1. Vzpostavitev inšpektorskega dela za ugotavljanje (ne naključne!!) primernosti kvalitete bibliografskih zapisov in primerno sankcioniranje!

2. Odobritev le določenega števila licenc na leto.

3. Zakonska sprememba pogoja o nastopu na delovno mesto bibliotekarja. Zahteva po licenci samo takrat, ko gre nedvoumno za delovno mesto katalogizatorja ali ze delovno mesto v knjižnici z enim samim človekom.

4. Ob vseh omejitvah in kaznih bi moralo biti tudi primerno višje plačano delovno mesto katalogizatorja.


Verjetno najbolj utopična, vendar po mojem mnenju najboljša rešitev, pa bi bila koncentracija katalogizatorjev v npr. nacionalni, univerzitetnih in večjih splošnih knjižnicah in privatizacija ostalega sektorja. Ustanoviti podjetje z izključno katalogizatorji in prodajati zapise na trgu. Pravzaprav ne vem, zakaj do tega sedaj še ni prišlo.



Saga o licenci se nadaljuje.....