V pripravi Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu ali Zakaj besede transparentnost ni v našem bibliotekarskem slovarju

Čedalje bolj se dozdeva, da tudi stvari v slovenskemu knjižničarstvu niso imune na negativne vplive slovenske družbe in politike dandanes na splošno. Podobna zgodba se je sicer pojavila že novembra 2008, ko je bil sprejet Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo brez vednosti širše strokovne javnosti (mimogrede - Ustavno sodišče RS je 13. januarja 2011 presojalo in ugodilo zahtevi ter precej določil pravilnika razveljavilo..)

17. 6. in 21.6. sta bila v proceduro v Državnem zboru vložena dva podobna predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Prvega ZKnj-1A je predlagala skupina 11 poslancev s prvopodpisanim mag. Franc Žnidaršičem. Drugega ZKnj-1B pa je predlagala skupina 19 poslancev s prvopodpisano Silvo Črnugelj.

Oba dokumenta bomo natančno interpretirali in povzeli, vam pa prepustili končno sodbo.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se dotika 3 pomembnih elementov:

- volontersko pripravništvo;
- licenc za katalogizacijo;
- neskladja v sestavi organa upravljanja knjižničnega informacijskega servisa in birokratskih ovir pri sprejemanju letnih finančnih načrtov nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa.

ZKnj-1A govori predvsem o volonterskem pripravništvu. Podpisani predlagajo, da naj se predlog zakona obravnava v skrajšanem postopku, saj naj bi šlo za manj zahtevno spremembo zakona (ki pa prinese težke posledice) - kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita se najomogoči brezplačno (volontersko) opravljanje pripravništva.

Tu smo precej na spolzkih tleh. Volonterskega pripravništva (takšna oblika je sicer dopustna in je zavedena v Zakonu o delovnih razmerjih v slavnem 124.členu) v Evropi ne poznajo (to priznavajo tudi v predlogu zakona) - poznajo pa seveda (kot tudi pri nas) volonterstvo in pa pripravništvo. Pojma sta si namreč popolnoma različna in tako sta tudi definirana. Prepričani smo, da bo šel ta združeni pojem "volonterskega pripravništva" po poti "zaposlitve za določen čas", ki je bila v slovenskem prostoru zamišljena kot oblika zaposlitve, ki bo v uporabi izjemoma, dejstvo pa je, da je tovrstna oblika zaposlitve danes pravzaprav najpogostejša.

Ponovimo preprosto logiko: Če hočete delati v knjižnici, morate imeti v določenem času opravljen bibliotekarski izpit. POGOJ za opravljanje bibliotekarskega izpita je opravljeno pripravništvo. Pripravništvo opravimo tako, da delamo v knjižnici kot A) zaposleni za nedoločen čas B) zaposleni za določen čas C)volunterski pripravniki. Pogoja A in B sta lahko izpolnjena v izjemno redkih primerih, saj knjižnica na takšen način ponavadi le nadomesti delovno mesto, ki je bilo izpraznjeno zaradi upokojitve nekoga ali pa zaradi tega, ker je nekdo odšel na novo delovno mesto. Pogoja A in B pa sta seveda malokrat izpolnjena zaradi dejstva, da knjižnice praktično nikoli ne jemljejo oseb, ki nimajo opravljenega bibliotekarskega izpita (že opravljenega pripravništva...). Ostane seveda le pogoj C. Nekdo bo torej lahko začel delati v knjižnici, ŠELE potem ko bo med 9 in 15 mesecev (minimum in maksimum opravljenega pripravništva) delal praktično
zastonj.

V ZKnj-1A je od 17 strani 6 prepisanih (z navedbo vira) iz spletnih strani NUK-a o pogojih bibliotekarskega izpita, kaj mora vsebovati prijava ipd. Zanimivo je seveda gradivo za pripravo na bibliotekarski izpit, kjer lahko najdemo v 80% gradivo zaposlenih v NUK (izven NUK-a je očitno malo strokovnjakov iz knjižničarskega področja..).

Na str. 10 je zanimiv sestavek, ki pravi:"...Priprava na bibliotekarski izpit predstavlja obsežno področje, zato je zahteva, da kandidati za pristop k izpitu opravijo tudi predpisano število ur dela v knjižnici, upravičena. Glede na možnosti zaposlovanja, ki so omejene, pa veliko nezaposlenih, ki nameravajo opraviti strokovni bibliotekarski izpit, želi delo v knjižnici opravljati tudi brezplačno, torej z volonterskim pripravništvom...". Kot prvo, razlago relacije med obsežnim področjem in predpisanim številom ur nisem še nikjer zasledil. Je pač arbitrarno določena. Še manj je dokazana relacija med kvazi-usposobljenostjo kandidata v tem času in opravljenim strokovnim izpitom. Res je tragikomično, da morajo celo študenti bibliotekarstva opravljati izpit iz snovi, za katero so vsaj 4 leta gulili klopi (res pa je tudi, da je na tem izpitu nekaj področij, ki se jih na faksu ne uči, bi se jih pa moralo...). To, da si nezaposleni želijo delati brezplačno, je tudi cvetka, vredna vse pozornosti. Resnica je namreč ta, da jih bo 90% (pa naj še jaz določim neko arbitrarno vrednost) tudi po opravljenem volonterskem pripravništvu še vedno nezaposlena - tudi zaradi načinov zaposlovanja v knjižnicah.

Veliki finale pa se pravzaprav začne na strani 11 in nadaljuje do strani 13. Govora je namreč o razlogih za sprejem zakona. Ne bi navajal vseh, naj omenim le: intenzivno aktivnost na intelektualnem področju posameznika, krepi samozaupanje in samospoštovanje, povečuje konkurenčnost diplomantov ob iskanju zaposlitve... Verjetno so pozabili omeniti, da pozitivno vpliva tudi na višino CO2 v ozračju...

In še več (str.13)! "...Pozitivni rezultati uvedbe volonterskega pripravništva na področju knjižnične dejavnosti bi se lahko odrazili tudi v izboljševanju bralne kulture v Sloveniji in posledično k boljšim poslovnim rezultatom podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s publicistično dejavnostjo..." Da ne omenimo, da se bodo začeli dogajati statistični čudeži - knjižnica bo namreč z 0 FTE opravila delo 1 FTE!

ZKnj-1B pa je malce bolj prikrit predlog. Na enem mestu skuša "popraviti" nekatere postavke Zakona o knjižničarstvu. Po našem mnenju skuša namreč zaobiti razsodbo Ustavnega sodišča pri razveljavljanju licenc za katalogizacijo in na hitro odpraviti "neskladja" pri sestavi organov upravljanja - problematike volonterskega pripravništva pa tako ali tako ne jemljejo resno in je po tej verziji že skoraj sprejeta.

Strinjam se, da je dobro, da obstaja možnost, da se licenca za katalogizacijo prekine oziroma še boljše - zamrzne. Definitivno pa se ne strinjam z načinom na katerega so bile licence odvzete. V predlogu pišejo, da "...sedaj knjižnični informacijski servis nima več mehanizma, s katerim bi lahko imetnikom licenc z neustrezno usposobljenostjo za vzajemno katalogizacijo (tudi takšnim, ki le tu in tam kreirajo kakšen zapis ali pa so to počeli nekoč) odvzame pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. S tem je poklic katalogizatorja povsem razvrednoten, že tako kritična kakovost zapisov, ki se iz vzajemne baze podatkov prenašajo tudi v druge sisteme v mreži COBISS.net in v svetovni katalog WorldCat, pa vedno bolj ogrožena..."

Nekaj strnjenih opazk:

- Katalogizator ni poklic ampak sistematizirano delovno mesto (Ali obstaja poklic izposojevalca gradiva?).
- Ali si katalogizator ali pa nisi - katalogiziranih 5 oziroma 500 zapisov tega ne spremenijo (razlika je le v "usposobljenosti" katalogizatorja).
- Katalogizator je nedvoumno izjemno pomembno usposobljen posameznik in zelo pomemben člen v knjižničarstvu - prav zaradi tega se mi zdi naravnost hinavsko, da so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku, sedaj pa bi se sklicevali na neustrezno usposobljenost, za katero izobraževanja skrbi prav knjižnični informacijski sistem!
- Kakovost zapisov ni kritična - za svetovni trg oziroma za mnogo vrst slovenskih knjižnic, je pa kritična za našo, v sodobnem času popolnoma preobširno in prezahtevno katalogizacijo in za nacionalno bibliografijo (npr. o paketnem vnosu knjig se pogovarjamo šele eno leto!!).

O neskladjih pri sestavi organov pa na tem mestu ne bi govoril, saj gre precej bolj za politično vprašanje, kot strokovno.

p.s. O tej problematiki so se oglasili tudi v sindikatu GLOSA, kjer pozivajo, da se omenjenega predloga NE podpre!