23.10.20

Informacije v zvezi s prepovedjo ponujanja storitev v knjižnicah


https://www.gov.si/novice/2020-10-23-111-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

Kakor razumemo, odlok vlade (glej spodaj) prepoveduje ponujanje storitev. Izjem je kar nekaj, knjižnice pa niso med njimi.

Dovoljen (neglede na dejavnost - se pravi tudi za knjižnice) je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, a le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ.

Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Določilo o številu oseb v zaprtih prostorih velja le za izjeme v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev (kar knjižnice niso).

Drug odlok vlade pa prepoveduje tudi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. To vpliva na šolske in visokošolske in univerzitetne knjižnice. Izjeme, ki jih predvideva odlok pri zbiranju, veljajo za javne uslužbence, zaposlene v zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe), člane organov zavodov.

Knjižnice so se odločile za različne načine delovanja. Napišite nam, kako deluje vaša knjižnica.

20.10.20

Obstoječa knjižničarska "društva" NE DELUJEJO!

Skušal sem pozabiti na preteklost in vseeno nekaj narediti za tiste knjižničarje, ki se trudijo vsaj s tem, da so del "društva". Pred letom sem se včlanil v lokalno "društvo" in sodeloval z novo predsednico. Napisali smo javno pismo. Spodbudil sem začetek postopka za ponovno aktiviranje sekcije za izobraževanja in kadre pri "zvezi".

Ko pa smo knjižničarji najbolj potrebovali enoten glas pri delovanju knjižnic, tega ni bilo. Med epidemijo so vsi "vodilni" preprosto le nehali delati. Nič sestankov, nič sklepov, nič izjav. Celo uradne volilne postopke, so enostavno (nezakonito) ignorirali! 

Na domači strani in na Facebook-u "zveze" pa od aprila le pesmica!

22. maja je prišlo obvestilo: 

Strokovno posvetovanje sekcij je prestavljeno v leto 2021, dan specialnih knjižnic je odpovedan, dan dobrih praks in srečanje potujočih knjižnic sta prestavljena na jesenski termin, v kolikor bo izvedba mogoča.

Trenutno je na prvi strani objavljeno:

Sporočamo vam, da je program ZBDS za leto 2020 spremenjen zaradi znanih okoliščin. Strokovno posvetovanje sekcij je prestavljeno v leto 2021, dan specialnih knjižnic je odpovedan, dan dobrih praks in srečanje potujočih knjižnic sta prestavljena na jesenski termin, v kolikor bo izvedba mogoča.

Hvala vam za razumevanje in ostanite zdravi.

Po koncu epidemije smo čakali na to, da bodo končno povedali, kaj so pripravili v tem času: pa je prva novica ljubljanskega "društva" (šest mesecev po začetku epidemije) -  intervju z članoma vodstva. O njihovih "dosežkih". Nato pa novica - dve dolgoletni članici in nedavni članici vodstva in žal tudi "urednici" Knjižničarskih novic bosta s pomočjo "društva" (prostor, reklamiranje) za člane "društva" izvedli komercialni dogodek. Pred leti sem tudi jaz za knjižničarje izvajal delavnice, s svojim znanjem, ki ga nisem dobil v knjižnici, ampak seveda nisem pomislil na to, da bi jih kolegom zaračunal.

In ob ponovni razglasitvi epidemije? Ponovno popolna tišina!

Tako je vse skupaj le še ena potrditev tega, da knjižničarskega strokovnega združenja v Sloveniji nimamo, "društva" in "zveza" pa so le sama sebi namen. Ali gre za nesposobnost ali konkretno uničevanje stroke me ne zanima več.

Zato skoraj točno po enem letu izstopam iz Društva bibliotekarjev Ljubljana. S tem odstopam tudi od kandidature za predsednika Sekcije za izobraževanje in kadre ZBDS. Postopek je v vsakem primeru (tudi zaradi rokov) končan!

Potrebujemo organizacijo, ki bi dejansko pomagala knjižničarskim delavcem v teh težkih časih. Ste z mano?

5.10.20

Vabilo na posvet - 23 točk: ravnanje z raziskovalnimi podatki

Vabimo vas k sodelovanju na posvetovalni delavnici o pripomočku za knjižničarje (in druge), ki se pri svojem delu srečujejo z raziskovalnimi podatki. V ožji ekipi RDA vozlišča smo zadnje tedne prilagajali znani RDA dokument 23 Things: Libraries for Research Data, na posvetu bi ga radi preverili in izboljšali za slovenske knjižničarje. 

Slovenska verzija zaobjema 10 tem in skupno 23 točk z viri, orodji in napotki. Poleg dokumenta, ki ga bo mogoče natisniti, načrtujemo tudi spletno različico, obe pa nameravamo redno posodabljati. Na delavnici bomo predstavili ozadje dokumenta in se poglobili v posamezne točke, da bo dokument čim bolj jasen in uporaben. Osnutek prilagamo v priponki, pripravili pa smo tudi različico, v katero lahko že vnesete opombe in predloge, tako vsebinske kot slogovne (to najlažje storite tako, da v zgornjem desnem kotu način urejanja spremenite v "Predlogi"): https://docs.google.com/document/d/1H-ROWgeURy9k7NbmWzh0tBzwMADHCqyF493gP_Q1T74/edit?usp=sharing

Posvet na daljavo bo 8. oktobra 2020 ob 9. uri, trajal pa bo 90 minut. Prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite s sporočilom na arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si.

Lep pozdrav v imenu delovne skupine!



4.6.20

Prireditve v knjižnicah


Avtorica prispevka: Nina Svetelj, vodja službe za prireditve, Mestna knjižnica Kranj

Knjižnice smo v zadnjih letih postale pomemben ponudnik kulturnih vsebin, med katere sodijo predavanja, pogovori, potopisi, delavnice, razstave, izobraževanja, … Dogodki so brezplačni in zelo raznoliki. Ponudba prireditev seveda odseva politiko knjižnice, saj so te širše oglaševane, da privabijo obiskovalce. Vsaka knjižnica vodi svojo politiko ali pa se odziva zgolj na ponudbe, ki redno prihajajo na elektronske naslove knjižnic.

Skozi leta smo iz enega dogodka na mesec v Mestni knjižnici Kranj prišli na minimalno tri dogodke za odrasle na teden. Poleg tega so se vsak dan organizirale tudi prireditve za otroke. Taka množica dogodkov hote ali nehote seveda sporoča javnosti pogled knjižnice na svet okoli sebe. Prva stvar, ki smo se je morali naučiti, je bila sposobnost reči "ne, tega ne želimo v naši knjižnici." Naslednje pa je bilo uredniško iskanje prireditev oziroma gostov, ki jih kot knjižnica predstavljamo v našem lokalnem okolju. Seveda se hkrati odzivamo tudi na ponudbe, ki jih redno prejemamo, saj vsemu sami seveda ne moremo slediti.

V Mestni knjižnici Kranj sezona rednih prireditev poteka od sredine septembra do konca maja. Poleti naredimo koncept rednih sklopov in jim določimo termine, ki se jih poskušamo držati čez sezono. Če se vmes pojavi aktualna tema, ki jo želimo nagovoriti, se temu prilagodimo. Sem sodi na primer Teden splošnih knjižnic, praznovanje Prešernovega dne v Kranju, domoznanski september, svetovni dan prostovoljcev …

Dogodke delimo na več kategorij. Take, kjer knjižnica nastopi kot organizator in poskrbi za ves protokol - to pomeni, da naredi koncept in izbere ter povabi goste. Druge dogodke pripravljamo kot soorganizatorji in se pred izvedbo domenimo za način sodelovanja. Občasno se v naši knjižnici odvijejo tudi dogodki, kjer je organizator samo zunanji izvajalec. V tem primeru uredniško presodimo ali dogodek sodi v naš program ali ne. Če se zanj ne odločimo, se lahko izvajalec odloči za najem dvorane, vendar dogodka ne uvrstimo v program knjižnice.

V knjižnici imamo dvorano s 150 sedeži, ki je zelo zanimiva tudi za zunanje uporabnike. Zaradi velikega zanimanja smo v Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja opredelili določene možnosti oziroma omejitve:

VIII. UPORABA RAČUNALNIKOV, OPREME IN PROSTOROV

37. člen 

...
Prostore knjižnice, ki so namenjeni računalniškemu usposabljanju (učilnice) in prireditvam (dvorana, pravljična soba, ustvarjalna soba) lahko knjižnica v skladu z veljavnim cenikom oddaja v najem.

Neprofitne organizacije, ki imajo sedež v Mestni občini Kranj, lahko brezplačno enkrat letno v času
odprtosti do tri ure uporabljajo dvorano v Knjižnici Globus za prireditve, ki imajo kulturni, izobraževalni, informativni, razvedrilni ali drug značaj, ki je v skladu z dejavnostjo in poslanstvom knjižnice.
Mestna občina Kranj lahko uporablja dvorano knjižnice brezplačno.
Prostori knjižnice se ne morejo uporabljati za verske obrede in shode političnih strank.
Brezplačna uporaba dvorane je možna samo za prireditve, za katere se ne pobira vstopnina, kotizacija ali drug finančni prispevek in nimajo komercialnega značaja.
Zveze društev knjižničarjev Slovenije, združenja knjižnic in regionalna knjižničarska društva s sedežem na Gorenjskem lahko uporabljajo dvorano knjižnice za strokovna srečanja brezplačno.

Če dvorano oddamo v najem, to pomeni, da oddamo le prostor. Promocija je na strani organizatorja. Ker pa so se pojavile težave uporabnikov s preverjanjem lokacije dogodka, smo na naši spletni strani dodali gumb "Dvorana v najemu", kjer prikažemo le datum in uro dogodka ter povezavo na njihov spletni dogodek ali stran, če ta obstaja. Pomembno je, da je dogodek v iskalniku najdljiv, vendar je hkrati jasno razvidno, da dogodek ni v organizaciji knjižnice.

Oddajanje dvorane v najem za Mestno knjižnico Kranj ne pomeni bistvenega finančnega priliva. Zanimanje zanjo je predvsem zaradi njenih značilnosti (oprema, velikost, lokacija …), ki drugje v centru mesta ni na voljo. Na ta način damo možnost tudi organizacijam, ki niso nujno neprofitne, da v mestu proti plačilu najamejo primerno lokacijo.

Enotna politika prireditev oziroma dogodkov vseh splošnih knjižnic je problematična, saj je odvisna od mnogih dejavnikov: finančnih, prostorskih in kadrovskih zmožnosti posamezne knjižnice, strukture lokalnega okolja, ostale kulturne ponudbe v okolici, občinskega pogleda na delo knjižnic …

Mislim, da se ne motim preveč, če rečem, da bi si vsi organizatorji prireditev občasno želeli nekih splošnih usmeritev, ki bi dajale jasno sliko, kako ravnati v določeni situaciji. Vendar je naloga težja, kot se zdi na prvi pogled, saj ima vsaka knjižnica specifično situacijo in vsaka prireditev svoj kontekst.

Nina Svetelj, 
vodja službe za prireditve, 
Mestna knjižnica Kranj

11.3.20

Dogodki v splošnih knjižnicah - je sploh kje meja?

Na Facebook strani ene od splošnih knjižnic smo zasledili, da bo v knjižnici potekalo:
"...Edino predavanje, na katerem je nor tisti, ki še vedno misli, da nezemljani ne obstajajo... Pogovor o vesoljskih bazah, skritih sistemih, civilizacijah, pomembnejših dogodkih, ki se dogajajo prav zdaj in drugih stvareh, ki jih ne najdete na nobeni strani, v nobeni knjigi, saj je Matjaž v direktni telepatski povezavi z višjimi bitji in je izbran, da posreduje skrite informacije..." 
Dogodek se odvija v knjižnici. Knjižnica mu daje platformo, s tem podporo in z njim deli ugled! Nikogar ne zanima kdo točno je organizator in pod kakšnimi pogoji je knjižnica oddala prostore. Na straneh organizatorja smo zasledili celo, da je organizator zahteval 20 EUR prispevka!
Pred časom smo zasledili tudi, da v knjižnicah predstavljajo "čudežno" zdravilno prakso. Tega bo žal vedno več.

Je to prav? Je to dobro za ugled knjižnice?  Knjižnica bi morala od organizatorja zahtevati, da na vseh oglasih napiše, da knjižnica ni organizator in ne podpira vsebine. Knjižnica v našem primeru pa je ta dogodek celo oglaševala na svoji Facebook strani!

V kolikor knjižnica komercialno oddaja prostore, mora to delati pod pogoji, ki so določeni v zakonodaji in tako ne more diskriminirati med najemniki. Vendar to postavlja knjižnico v zelo slabo luč. Kakšen je torej razlog, da knjižnica sploh daje prostore v najem? Ali to lahko škoduje njeni podobi? Ali finančne koristi odtehtajo težave z ugledom?

Ali bi bila rešitev za knjižnice, da je knjižnica vsakič so-organizator? Tako bi lahko enostavno določila pogoje kakšni dogodki se lahko odvijajo v prostorih knjižnice.

Po našem mnenju bi morali na vsa ta vprašanja dobiti odgovore v etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, ki bi lahko pomagal knjižnicam pri odločitvah, kakšne vsebine se lahko odvijajo v njihovih prostorih. Pa si knjižnice z njim pri teh vprašanjih sploh ne morejo pomagati. Po slovenski navadi pa se je vodstvo knjižnice zavilo v molk in ne daje izjav.

Slišali smo tudi (ne)argument, da je vsaka stvar dobrodošla v knjižnicah, dokler je interes. Želimo si, da se knjižnicam s tem neha kvariti ugled! Enaka problematika se pojavlja tudi pri nabavni politiki v knjižnicah, saj so (domnevamo zaradi interesa) dostopne tudi anonimne neonacistične vsebine! Kar je seveda povsem nesprejemljivo. Tudi tu si ne moremo pomagati z etičnim kodeksom. Morda pa bi bila dobra razprava o njegovi razširitvi? Morda na ZBDS?

Kako pa imate to urejeno v vaši knjižnici? Se vam zdi primerno?

6.3.20

Delavnica Ravnanje z raziskovalnimi podatki, 11. marec, MIZŠ - NOVO - IZVEDBA PREKO SPLETA!

V skladu z napotki UL bo delavnica izvedena na daljavo, z začetkom ob 9. uri. Za udeležbo se je treba prijaviti.

Zadnji del delavnice bo posvečen dokumentu 23 Things For Research Data Management. Gre za uveljavljen pripomoček v obliki zbirke praktičnih spletnih virov, ki uporabnike (prvotno knjižničarje) opremljajo z znanji za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Osnovna verzija je bila prvič objavljena leta 2015, prevedena v več jezikov, pred kratkim tudi v hrvaškega, in nadgrajena v interaktivno spletno usposabljanje. Trenutno se zaključuje temeljna nadgradnja, ki jo izvaja nizozemska skupina pod okriljem Nacionalne koordinacijske točke za ravnanje z raziskovalnimi podatki (LCRDM). Vabimo k ogledu njihovega prvega rezultata, v pripravi pa so še verzije, namenjene določenim ciljnim skupinam (mdr. raziskovalcem in doktorandom, podatkovnim knjižničarjem, informatikom, odločevalcem). Zbrani viri bodo ob zaključku projekta dostopni v spletnem orodju, ki mu lahko prispevamo tudi slovenske vire ali slovenske prevode najbolj bistvenih točk.

Cilj zadnjega dela delavnice je, da za posamezne teme (svetovanje, učni viri, načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki, metapodatki, podatkovni repozitoriji, podporne skupnosti, deljenje podatkov, citiranje podatkov) zberemo čim več kakovostnih virov, ki izhajajo ali pa so relevantni za slovenski raziskovalni prostor. Delo bo potekalo v skupinah, vsaka skupina pa se bo posvetila eni temi. Vabljeni, da že pred delavnico razmislite, kateri skupini bi se želeli pridružiti in katere vire informacij o raziskovalnih podatkih morda že uporabljate.

Iz zbranega gradiva bomo v vozlišču pripravili izroček po vzoru 23 Things v slovenščini in vas obvestili o njem.

V skladu z napotki UL bo delavnica izvedena na daljavo, z začetkom ob 9. uri. Za udeležbo se je treba prijaviti.