4.7.19

CTK išče študente

🔍 CTK IŠČE... 🔎

...3⃣ študente za občasno opravljanje honorarnega dela. (Ja, plačano delo je. 💶) (p.s. Tale novička obsega 1952 znakov, tako da si vzemite 30 sekund.)

Še najrajši iščemo nekoga iz skupnosti CTK, ki že sedaj uporablja naše prostore. (🤫)

Kaj boste počeli? 🤔

Delo poteka v čitalnicah CTK v večernem delovnem času, ter ob sobotah in nedeljah v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa. Delo obsega nadzor v čitalnicah ter splošno pomoč uporabnikom pri uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice.

Kdaj boste delali? 

(Ne skrbite, ne bo vam treba zgodaj vstajati.)

Delo boste opravljali ob delovnikih med 21.00 in 24.00, ob sobotah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 17.00 in 24.00, ob nedeljah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 9.00 in 24.00.

Kaj morate znati? 🛠

(Ne skrbite, ne grizemo - a vedite naslednje. Po eni strani so nizki kriteriji prijave, po drugi pa zlahka ne sprejmemo vsakogar, ki izpolnjuje te pogoje. 👀)

Torej - osnovno poznavanje uporabe knjižničnega kataloga COBISS, osnovno poznavanje uporabe orodij MS Office, komunikativnost, samoiniciativnost, osnovno poznavanje delovanja CTK, znanje slovenskega jezika, tekoče znanje angleščine, opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Kakšen je še kriterij

Morate imeti status študenta Univerze v Ljubljani.

Kaj vas bomo naučili? 

Izbranim kandidatom bomo omogočilo usposabljanje za izvajanje dela ter opravljanje izpita iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Do kdaj lahko delate pri nas? 🗓

Predvidoma od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 (z možnostjo podaljšanja).

In zdaj še uradni finale.

Zainteresirani kandidati se lahko prijavijo po e-pošti na naslov post@ctk.uni-lj.si do 12. 7. 2019. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis ter kratek opis znanj in kompetenc. Kandidate bo po opravljenih razgovorih izbrala posebna komisija. Z izbranimi kandidati bo CTK podpisala dogovor o opravljanju študentskega dela. 

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.

Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live

15.6.19

Usposabljanje na delovnem mestu na uredništvu revije Stripburger

Te zanima strip? Na uredništvu revije Stripburger omogočajo plačano usposabljanje v obsegu 174 ur.

K prijavi vabijo brezposelne oziroma težje zaposljive posameznike in posameznice iz vzhodne kohezijske regije (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, JV Slovenija, Primorsko-notranjska).

K sodelovanju vabijo vse, ki vas zanima pridobivanje raznolikih znanj s področja vodenja specializirane knjižnice in urejanja knjižničnega gradiva. Zaželene so izkušnje, predvsem pa veselje do tovrstnega dela.

S kratko predstavitvijo se javite na stripburger@gmail.com najkasneje do 26. junija 2019.

15.3.19

DELOVNO MESTO Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž

JAVNA OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
Članica: Univerza v Ljubljani,  Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana
Razpisano delovno mesto Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž
Ob prijavi dopišite, da se prijavljate na delovno mesto v Osrednji družboslovni knjižnici. 
Pogoji za opravljanje dela:
  • Univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali druga bolonjska stopnja – praviloma družboslovne smeri ali bibliotekarstva
  • aktivno znanje slovenskega jezika
  • aktivno znanje angleškega jezika (stopnja C2 - Skupni evropski jezikovni okvir)
  • izkušnje z delom v visokošolski knjižnici
  • opravljen bibliotekarski strokovni izpit
Kratek opis dela in nalog:
Splošni opis:
  • samostojno načrtuje in opravlja strokovna dela na svojem delovnem področju
  • samostojno izvaja operativne naloge delovnega področja
  • administrativno vodenje dela,
  • informacijsko svetovalno delo,
  • priprava in zbiranje podatkov,
  • spremlja informacije in novosti s svojega delovnega področja
  • samostojno opravlja druge naloge, ki vsebinsko sodijo v širše področje delovnega mesta po nalogu nadrejenega
Podrobni opis:
  • sodelovanje s partnerji knjižnice iz tujine
  • sodelovanje pri izobraževalnih dejavnostih knjižnice
  • sodelovanje pri razvoju in izvajanju e-storitev za uporabnike
  • sodelovanje pri projektih, razstavah in promocijskih dejavnostih knjižnice
  • sodelovanje pri aktivnostih East Asia Resource Library
  • sodelovanje pri evalvaciji knjižničnih e-virov in e-storitev
  • informacijska in referalna dejavnost ter drugo delo z uporabniki
  • nadomeščanje na izposoji
Rok za prijavo: 15. 3. 2019 do 29. 3. 2019
Kandidat posreduje prošnjo,  CV in dokazilo o izobrazbi. Kandidat lahko vlogo posreduje po elektronski pošti
Računalniški programi:  napredno znanje MS Office aplikacij,  moduli v sistemu COBISS, poznavanje orodij za oblikovanje predstavitev, spletno komuniciranje

Funkcionalna znanja in ostale zahteve: zaželeno znanje drugega tujega jezika, zaželene licence COBISS3, komunikacijske in organizacijske sposobnosti, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, kreativnost in zanesljivost, odgovornost pri prevzemanju nalog in vestnost pri delu.
Delovno razmerje: Zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom 100% oziroma 40 ur/teden, s poskusno dobo 3 mesecev, občasno izmensko delo na izposoji.
"Univerza v Ljubljani spodbuja enakost spolov pri zaposlovanju in delu
Kontaktna oseba na članici: Ime in priimek: Klemen Izda, Telefonska številka: 01/ 58 05 137, E-mail: 

29.1.19

Podpri Biblioblog!

Zbiramo donacije za delovanje v letu 2019.

Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 13€ na leto (zabec.net).
Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko):

Prispevaj za Biblioblog!


Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno.

Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.

Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

12.11.18

Mobilna informacijska poizvedba

Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).

MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe. Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo.

Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.

Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri uporabniškem vmesniku pomemben mobilni vnos in mobilni izhodni podatki, kjer je potrebno raziskati vse tipe vnosa v napravo (besedilni, glasovni, senzorični) in izhodne podatke v obliki povzemanja in predlaganjem ter razširjanjem poizvedbe. Pri izhodnih podatkih je izredno pomembna stran s prikazanimi rezultati, angl. search engine result page (SERP), ki jo je v okviru MIR raziskovalo že mnogo raziskovalcev. Mobilni SERP postajajo izredno vizualni in heterogeni - namesto standardnega ten-blue-link SERPa na namizju, se na majhnem zaslonu pojavljajo vertikalni podatki in »kartice«. Tradicionalni načini iskanja, ki prikazujejo SERP kot seznam homogenih elementov, ne pridejo v poštev za ocenjevanje splošne kakovosti mobilnih SERP.

Vir: JISC

Pri razumevanju MIR pa je potreben tudi kontekst iskanja, ki se pojavlja v prostorski, časovni, družbeni dimenziji in dimenziji strojne opreme. Glede na to, da naj bi jedro mobilne informacijske poizvedbe predstavljalo raziskovanje o tem, kako razviti sistem, ki bo zastopal osebne informacije na različnih kontekstnih nivojih in povezal te reprezentativne vrednosti z informacijskimi viri tako, da bodo uporabniki hitro in priročno prejeli relevantne rezultate so Tsai et al. (2010) pri MIR izpostavili dve kontekstni modaliteti: zavedanje konteksta (angl. context awareness) in prilagoditev vsebine (angl. content adaptation).

Zavedanje konteksta se nanaša na vhodne podatke v mobilno napravo, prilagoditev vsebine pa označuje izhodne podatke iz mobilne naprave k uporabniku, ki lahko vodijo tudi do povratnih vhodnih podatkov. Poleg tega, da se uporabnik z mobilno napravo nahaja v fizičnem okolju, se hkrati nahaja tudi v družbenem okolju (družbena omrežja), v katerega vstopa s svojimi podatki (Harvey & Pointon, 2017). Podatke ustvarja z različnimi senzorji ali jih vnaša ročno (besedilni vnos). Pri izhodnih podatkih je pomemben uporabniški vmesnik in programska ter strojna oprema in nenazadnje omrežni protokoli. Pri MIR namreč ne moremo govoriti brez omembe spleta. Prikaz rezultatov vpliva na uporabnikovo zadovoljitev informacijskih potreb in je pri MIR specifičen v smislu delčkov prikaza, t.i. angl. snippets, ki uporabniku pogosto nudijo relevantno informacijo brez potrebnosti klikanja. V okviru tega govorimo o dobri opustitvi, ko uporabnik najde relevantno informacijo že v snippets in nima potrebe po nadaljnjem raziskovanju in klikanju; ter o slabi opustitvi, ko uporabnik ne najde relevantne informacije in opusti poizvedbo oz. je poizvedba neuspešna. Nujnost klikanja, angl. click necessity je tako eden pomembnih pokazateljev uspešnosti MIR in vpliva na vrednotenje iskalnih sistemov.

Pomembna komponenta kot zadnja faza MIR je relevantnost. Relevantnost se ne meri le s stališča uporabnika, temveč tudi v okviru iskalnih sistemov. Bolj pogoste so raziskave o uporabniških vrednotenjih MIR, v okviru iskalnih sistemov na tem področju raziskujejo z metodami evalvacij na osnovi testnih zbirk. Na uporabniško vrednotenje prikazanih rezultatov poleg atraktivnosti SERP in nujnosti klikanja vpliva uporabnikovo ocenjevanje relevantnosti kot del informacijske pismenosti. Za identificiranje informacijske pismenosti sodobnih uporabnikov je potrebno najprej definirati informacijsko vedenje. Pomembna sestavina informacijskega vedenja je posameznikova ocena primernosti informacije, s katero je prišel v stik v skladu s svojimi potrebami. Primernost v tem smislu, da vključuje razumljivost, ustreznost, zanesljivost in uporabnost v skladu z nekaterimi potrebami oz. z zadovoljitvijo, delno zadovoljitvijo, osredotočenostjo, natančnostjo ali celo odklonitvijo potrebe.

Pri MIR je potrebno upoštevati vse vidike in specifike informacijske poizvedbe na mobilnih napravah, le tako bomo namreč lahko načrtovali atraktivne, enostavne in priročne in tudi zahtevnejše iskalne sisteme, ki bodo nudili zahtevnejše in specifične informacije in ki bodo glede na vse ovire pri uporabi pametnih telefonov v raziskovalne namene omogočali bolj uporabniško prijazen in priročen način izvajanja mobilnih iskalnih poizvedb v mobilnih okoliščinah. 


Viri:

Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I. (2017). Mobile information retrieval. Springer.

Tsai, F. S., Etoh, M., Xie, X., Lee, W. C., & Yang, Q. (2010). Guest editor's introduction: Introduction to mobile information retrieval. IEEE Intelligent Systems, 25(1), 11-15.

Harvey, M., & Pointon, M. (2017). Searching on the go: the effects of fragmented attention on mobile web search tasks. In Proceedings of the 40th International ACM SIGIR Conference on Research and Development in Information Retrieval (155-164). ACM.