26.9.18

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028


Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo. 


Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si.

Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/

24.9.18

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.




San Francisco Declaration on Research Assessment DORA 
 https://sfdora.org/read/  



Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno.
Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti .

Te omejitve vključujejo:
- porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
- lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje,
- mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
- podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :
- potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,
- potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).






Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU) je
pomemben zagovornik spodbujanja temeljnih raziskav na evropskih raziskovalnih univerzah. Prepričani so, da imajo pionirske raziskave ključno vlogo pri inovacijskem procesu in znatno prispevajo k napredku družbe. Njihov cilj je spodbuditi razumevanje politikov in mnenjskih voditeljev o pomembni vlogi in dejavnostih raziskovalno intenzivnih univerz. Projekt LERU (League of European Research Universities)  temelji na osmih stebrih odprte znanosti:
  •  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
  •  EOSC (European Open Science Cloud)) 
  • Podatki FAIR (FAIR Data) 
  • Spretnosti (Skills) 
  • Integriteta raziskav (Research Integrity) 
  • Nagrade (Rewards) 
  • Altmetrics 
  • Državljanska znanost (Citizen Science) 

EOSC Declaration 

Deklaracija EOSEC temelji na:
  • PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
  • POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
  • POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
  • POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
  • POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.




Naslednjič pa o ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Vabljeni k branju in komentiranju. 

19.9.18

Pogled na odprto znanost

8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature
 POGLED NA ODPRTO ZNANOST 
 (Ljubljana, 11.september 2018) 

Dne 11. 9. 2018 je v konferenčni dvorani Centralne tehniške knjižnice potekalo 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost. Kratki povzetki predavanj sledijo v nadaljevanju.

Open Science and academic libraries: managing the change

Paul Ayris, Univerza v Londonu, Velika Britanija

Predstavitev je obravnavala 8 stebrov Open Science, kot jih je opredelila Evropska komisija. LERU (League of European Research Universities) je izdal časovni načrt, na katerem je 41 priporočil za evropske univerze o tem, kako lahko vključujejo načela, politike in prakse na področju odprtih znanosti. Gibanje se osredotoča na objavljanje odprtega dostopa, upravljanje podatkov o raziskavah in odgovorno uporabo meritev pri vrednotenju raziskav. Bistvena za uvajanje Open Science je kulturna sprememba, knjižnice pa imajo ključno vlogo pri izvajanju te spremembe.

The foundations of an effective Open Access strategy 


Colleen Campbell, pobuda Open Access 2020, digitalna knjižnica Max Planck

Vse zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z raziskavami in razširjanjem rezultatov, morajo priznati svojo vlogo pri postavljanju temeljev odprtega dostopa, zlasti pa so knjižnice opremljene in pooblaščene z orodji za oblikovanje in izdelavo trdne strategije odprtega dostopa.
Pri proučevanju finančnih vidikov pobude OA2020 so ugotovili, da je v založništvu revij denarja dovolj, da se omogoči prehod na odprt dostop, ki bo vsaj stroškovno nevtralen.
Ključ do uspeha pri preoblikovanju iz trenutnega naročniškega modela na založništvo Open Access je v rokah svetovnih raziskovalnih organizacij, saj se skupaj s svojimi knjižnicami odločajo, kako dodeliti svoja sredstva. Potrebno je široko, globalno soglasje med temi organizacijami, naj umaknejo vsa sredstva iz naročnin v revijah in prerazporedijo vire za objavljanje storitev.

University of Maribor Press – challenge to complete the university scientific communication cycle

Dunja Legat, Univerza v Mariboru 

Leta 2016 se je začel proces modernizacije v okviru novih, sodobnih temeljev in zahtev sedanjega spreminjajočega se akademskega okolja. Glavni namen Univerze v Mariboru je skupno objavljanje pod eno streho, vzpostavitev visokokakovostnih standardov za vse publikacije Univerze v Mariboru, ponuditi akademski skupnosti alternativni poslovni model objavljanja dostopa in širjenje projekta University of Maribor Press čim širše. Sodelovanje s knjižnico Univerze v Mariboru je ključnega pomena za povezovanje vseh obstoječih infrastruktur, ki obstajajo pod pokroviteljstvom univerzitetne knjižnice in sodelujejo v sodobnem znanstvenem komunikacijskem ciklusu.

Slovenia and Open Access adoption: findings from Clarivate solutions 

Massimiliano Carloni, Clarivate Analytics 

Iniciativa Clarivate Analytics je omogočila večjo prepoznavnost odprtega dostopa. Predstavitvljeni so bili podatki in analiza razmer tako na evropskem, kakor tudi na slovenskem področju objavljanja znanstvenih člankov.





Open Science, FAIR data and effective data management 


Federica Rosetta, Elsevier 

Knjižnice se usposabljajo za podporo raziskovalčevih potreb po podatkih, vendar se pogosto soočajo s pomanjkanjem ustrezne infrastrukture, pomanjkanjem tehničnega znanja in različnimi stopnjami upora v akademskih skupnostih. Jasno je, da je za odpiranje podatkov potrebna kulturna sprememba in specifične veščine.






Med konferenco smo tudi v živo tvitali (#sicisl18 #os18Lj), kjer lahko najdete tudi nekaj fotografij in povezav.

Posnetki predavanj in okrogle mize, katere sta se udeležila tudi dr. Ana Slavec in dr. Luka Šušterišč, so dostopni na spletnih straneh CTK (http://www.ctk.uni-lj.si/event/sicisl2018/index.html), na Biblioblogu pa bomo tokrat dali raje večji poudarek na dokumentih kot so Plan S, EOSC Declaration, ALLEA code, FAIR research plan, ESAC iniciative, DORA in FORCE11 citation principle.

Ste se udeležili konference? Več o teh pomembnih dokumentih za knjižničarje boste izvedeli v naših naslednjih objavah. Vabljeni k branju in komentiranju!

13.9.18

Knjižničarske novice - še vedno nič novega!

Odgovorna urednica Knjižničarskih novic, ki je na tem mestu od številke 1/2 letnik 24 (2014), se je oglasila na našem blogu junija 2016:
Glede Knjižničarskih novic - seznanjena sem s pobudami po odprtem dostopu in iščem rešitve tudi za to. 
Takrat sva se na njeno povabilo celo srečala in pogovarjala o njenih besedah. Izvedel sem, da se dela na novi spletni strani, prenovi portala ter drugih novostih.

Prva številka v letu 2017 je prikazala rezultate ankete, v katerem je zapisano:
V zadnjih letih smo na uredništvo prejeli kar nekaj pobud, da morajo Knjižničarske novice postati odprto dostopna revija. Velika večina vseh (62 %) se vas s tovrstno pobudo strinja. Glede na to, da se tudi Narodna in univerzitetna knjižnica aktivno vključuje v politiko odprtega dostopa vam obljubljamo, da bomo preučili vse možnosti za to. 
Urednico sem videl tudi na nedavnem strokovnem srečanju z imenom Pogled na odprto znanost. Kakšna ironija!

Sam sicer menim, da sprememba naslovnice in sprememba v dvomesečnik (že od leta 2016) ne pomeni pravih sprememb. Število naročnikov neuradno še vedno pada. Nekaj zastonj člankov pa seveda ni Odprti Dostop (OA). Kakšen bi lahko bil razlog, da po dveh letih "iskanja rešitev" še vedno ni rezultata?! Tudi nove spletne strani še vedno ni. Stran uporablja staro oblikovanje, drugačno od ostalih, novih strani NUK. Celo URL se začne z old.nuk.

Res morajo biti zelo hude ovire, da jim v dveh letih ni uspelo najti rešitve. Se res v dveh letih ne da ničesar spremeniti? Še tistim nekaj bralcem pa predlagam, zaradi večletnega neupoštevanja stroke (seveda zagovarja OA) in mnenja večine naročnikov, pošljite pisno odpoved na knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si do 15. januarja za tekoče leto.

Tistim, ki pa bi radi prispevali svoje članke, pa predlagam, da jih raje objavite tu, na Biblioblogu kjer bodo imeli vsi dostop do njih takoj, pod licenco CC!

12.7.18

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta objavlja Razpis za vpis v
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA smer IZPOPOLNJEVANJE IZ BIBLIOTEKARSTVA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT (ŠPIK-B) v študijskem letu 2018/19

Cilji smeri programa
Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da slušatelje seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.

Način izvajanja smeri programa
Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 19. oktobra 2018 do maja 2019. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve in druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 10. Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki imajo daljše delovne izkušnje z delom v knjižnici.

Stroški
Šolnina za š. l. 2018/19 znaša 800,00 €.

Prijave
Rok za pisne prijave z dokazili je 1. oktober 2018. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp.

Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK-B«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-B – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/Programi_za_izpopolnjevanje_PAI_VIS_OVD_SPIK_MENTORJI_6

Dodatne informacije
Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo potekal v četrtek, 20.9.2018, ob 16.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 528). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49, pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje


Zap. št.
Učna enota
Kontaktne ure
KT

Osnovni predmeti:


1
Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti - B
25
3
2
Informacijski viri in storitve -B
20
3
3
Izgradnja knjižničnih zbirk -B
20
3
4
Obdelava knjižničnega gradiva - B
30
3
5
Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic -B
20
3
6
Uporabniki informacijskih virov in storitev -B
20
3

Izbirni predmet 1:


1
Upravljanje knjižnic -B
20
3
2
Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo -B
20
3

Izbirni predmet 2:


1
Specialno knjižničarstvo
20
3
2
Splošne knjižnice
20
3
3
Visokošolske knjižnice
20
3
SKUPAJ
175
24

9.7.18

LISMob - nov knjižničarski blog

Predstavljam vam blog, ki ga piše kolegica Ksenija Rivo:


Blog je namenjen slovenskim bibliotekarjem (in tudi ne-bibliotekarjem) s področja informacijske znanosti in mobilne tehnologije. Objave vsebujejo povezave na znanstvene in strokovne članke in so povzetki njenega raziskovalnega dela.



Ideja je zelo dobra, mobilni telefoni postajajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in se vključujejo tudi v akademsko okolje. Smiselnost raziskav na tem področju zato ni več vprašljiva.

Želim ji veliko uspeha in tudi vztrajnosti! Blog je dodan tudi v blogorolo v desnem meniju Bibliobloga, ki je bila pred kratkim posodobljena. Upam, da se bo še kateri slovenski knjižničar opogumil in začel pisati svoj blog.

Poznate še kakšen zanimiv blog slovenskih knjižničarjev?