3.11.20

SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Centralno medicinsko knjižnico Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s kompetenčnim centrom Odprta knjižnica prireja strokovno srečanje “Pogled na odprto znanost 2020”

SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA


Srečanje bo v živo na YouTube brez prijave: https://youtu.be/cTDdZK--W84
10.11.2020 ob 10.00

Twitter: #os20lju


Raziskovanje se pojavlja kot nujna sestavina vsakdanjega življenja, ko se posameznikom in družinam odpirajo različne možnosti in alternative v domačem okolju in širšem prostoru. Skupnostna znanost (citizen science), ki v raziskovalno delo profesionalnih raziskovalcev vključuje izkustveno znanje vse širšega kroga nepoklicnih, laičnih raziskovalcev in prebivalcev na sploh, pridobiva vse večji pomen v raziskovalnem okolju kot tudi v skupnosti nasploh. 

Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je deljenje znanja. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretskih postavk in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v življenje širše skupnosti. 

Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo pri delovanju skupnostne znanosti. S svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem lahko postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti.

Predavatelji letošnjega srečanja prihajajo iz Danske, Velike Britanije, Nemčije in iz Slovenije. Predstavljene bodo dobre prakse na tem področju, ob zaključku bo tudi krajša razprava v obliki panela.

Program:
10:00 – 10:25 The Internet is plagued with Trackers Huma Shah
10:25 – 10:50 The power of many – Citizen Science at the University of Southern Denmark Thomas Kaarstat & Anne Kathrine Overgaard
10:50 – 11:15 Predstavitev sponzorja Wiley / Sponsor presentation – Wiley
11:15 – 11:40 Anyone can Participate Črtomir Podlipnik
11:40 – 12:05 BESPOC – A Prototype for Citizen Science Single Point of Contact at Universities Tiberius Ignat
12:05 – 12:50 Razprava / Panel (moderator Miro Pušnik)

Razpis za delovno mesto bibliotekarja/ke

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana razpisuje delovno mesto bibliotekarja/ke.

Pogoji:

  • univerzitetna strokovna izobrazba VII/1. ali VII/2. stopnje družboslovne, humanistične ali druge ustrezne smeri;
  • 3 leta na podobnih delovnih mestih na področju raziskovalne, izobraževalne ali kulturne dejavnosti;
  • strokovni izpit bibliotekarske stroke;
  • licenca COBISS ter dobro poznavanje sistema COBISS – dovoljenje A (za vzajemno katalogizacijo) ter dovoljenja B1, B2 in C;
  • aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
  • poznavanje okolja Microsoft Windows, Office in spleta.

Kompetence oz. znanja:

  • dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti;
  • sposobnost individualnega in skupinskega dela;
  • odgovornost, artikuliranost, iznajdljivost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, natančnost in samostojnost.

Področje dela bo obsegalo naloge na dveh strokovnih področjih:

  1. Knjižnica in dokumentacija:
  • vodenje knjižnice in dokumentacije;
  • nabava in izposoja knjižničnega gradiva ter drugih informacijskih virov;
  • skrb za strokovno vzdrževanje, inventuro, odpis, arhiviranje, hrambo in varovanje knjižničnega gradiva v skladu z zakonodajo in stroko;
  • spremljanje knjižnih novosti in obveščanje o njih delavcev inštituta;
  • bibliografska opisna in vsebinska obdelava gradiva v sistemu COBISS, izdelava bibliografij raziskovalcev;
  • sodelovanje pri izobraževanju uporabnikov knjižnice ter nudenje le-tem pomoč pri uporabi informacijskih virov;
  • skrb za izposojo in posredovanje gradiva uporabnikom, vodenje evidence nabavljenega, izposojenega, vrnjenega in odpisanega knjižničnega gradiva ter zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov o delu knjižnice;
  • skrb za razvoj in digitalizacijo poslovanja v knjižnici;
  • skrb za promocijo knjižnice ter za sodelovanje z drugimi knjižnicami doma in v tujini;
  • spremljanje in prijave na razpise s področja financiranja oz. sofinanciranja delovanja knjižnice oz. nakupa gradiva;
  • opravljanje drugih opravil s področja knjižničarstva in dokumentacije na lastno pobudo ali po odredbi direktorja.
  1. Pisarniško poslovanje:
  • organiziranje in vodenje sprejemne pisarne (tajništva, vključno s sprejemom obiskovalcev inštituta) inštituta ter pisarniškega poslovanja (vse v zvezi s pošto, nabava osnovnih sredstev ter naročanje storitev);
  • organiziranje prireditev na inštitutu;
  • aktivnosti v zvezi s projekti ter dokumentacijo financerjev;
  • opravljanje pisarniških opravil za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev;
  • priprava poročil za organe upravljanja;
  • vodenje evidence imenovanja in izvolitev delavcev v nazive;
  • opravljanje drugih opravil s področja pisarniškega poslovanja na lastno pobudo ali po odredbi direktorja.

Več informacij o samem delovanju inštituta ter nekaj splošnih informacij o knjižnici je dostopno na spletni strani instituta: http://inst-krim.si/.

 Prednost bodo imeli/e kandidati/tke, ki imajo:

  • izkušnje pri delu na raziskovalnih projektih (npr. ARRS, Horizon 2020);
  • delovne izkušnje v raziskovalni ali nevladni organizaciji;
  • poznavanje področja dela.

Priložnosti:

  • možnost dolgoročnega sodelovanja;
  • možnost izobraževanja;
  • delo v manjšem kolektivu, ki goji dobre odnose.

Predvidevamo, da bomo z izbranim/no kandidatom/tko sklenili pogodbo o zaposlitvi za pet (5) let s poskusno dobo šestih (6) mesecev za polni delovni čas.

Prijave z življenjepisom, motivacijskim pismom (max. 1 A4 stran) ter dokazili o izpolnjevanju pogojev, kjer je relevantno, pošljite do 6. 11. 2020 na e-naslov: inst.krim@pf.uni-lj.si z označbo »Prijava na delovno mesto – bibliotekar/ka«. Veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.

Izbor kandidatov in kandidatk bo potekal na podlagi pregleda prejetih življenjepisov in motivacijskih pisem, ožji krog kandidatov in kandidatk pa bomo povabili na osebni razgovor. Vsi/e prijavljeni/e bodo o (ne)izboru obveščeni/e najkasneje do 20. 11. 2020.

Vsa dodatna pojasnila in informacije o prostem delovnem mestu lahko kandidati dobijo vsak delovni dan med 11. in 14. uro na telefonu (01) 4203 242 ter pisno na elektronskem naslovu inst.crim@pf.uni-lj.si (Barbara Bizilj).



23.10.20

Informacije v zvezi s prepovedjo ponujanja storitev v knjižnicah


https://www.gov.si/novice/2020-10-23-111-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

Kakor razumemo, odlok vlade (glej spodaj) prepoveduje ponujanje storitev. Izjem je kar nekaj, knjižnice pa niso med njimi.

Dovoljen (neglede na dejavnost - se pravi tudi za knjižnice) je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, a le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ.

Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Določilo o številu oseb v zaprtih prostorih velja le za izjeme v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev (kar knjižnice niso).

Drug odlok vlade pa prepoveduje tudi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. To vpliva na šolske in visokošolske in univerzitetne knjižnice. Izjeme, ki jih predvideva odlok pri zbiranju, veljajo za javne uslužbence, zaposlene v zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe), člane organov zavodov.

Knjižnice so se odločile za različne načine delovanja. Napišite nam, kako deluje vaša knjižnica.

20.10.20

Obstoječa knjižničarska "društva" NE DELUJEJO!

Skušal sem pozabiti na preteklost in vseeno nekaj narediti za tiste knjižničarje, ki se trudijo vsaj s tem, da so del "društva". Pred letom sem se včlanil v lokalno "društvo" in sodeloval z novo predsednico. Napisali smo javno pismo. Spodbudil sem začetek postopka za ponovno aktiviranje sekcije za izobraževanja in kadre pri "zvezi".

Ko pa smo knjižničarji najbolj potrebovali enoten glas pri delovanju knjižnic, tega ni bilo. Med epidemijo so vsi "vodilni" preprosto le nehali delati. Nič sestankov, nič sklepov, nič izjav. Celo uradne volilne postopke, so enostavno (nezakonito) ignorirali! 

Na domači strani in na Facebook-u "zveze" pa od aprila le pesmica!

22. maja je prišlo obvestilo: 

Strokovno posvetovanje sekcij je prestavljeno v leto 2021, dan specialnih knjižnic je odpovedan, dan dobrih praks in srečanje potujočih knjižnic sta prestavljena na jesenski termin, v kolikor bo izvedba mogoča.

Trenutno je na prvi strani objavljeno:

Sporočamo vam, da je program ZBDS za leto 2020 spremenjen zaradi znanih okoliščin. Strokovno posvetovanje sekcij je prestavljeno v leto 2021, dan specialnih knjižnic je odpovedan, dan dobrih praks in srečanje potujočih knjižnic sta prestavljena na jesenski termin, v kolikor bo izvedba mogoča.

Hvala vam za razumevanje in ostanite zdravi.

Po koncu epidemije smo čakali na to, da bodo končno povedali, kaj so pripravili v tem času: pa je prva novica ljubljanskega "društva" (šest mesecev po začetku epidemije) -  intervju z članoma vodstva. O njihovih "dosežkih". Nato pa novica - dve dolgoletni članici in nedavni članici vodstva in žal tudi "urednici" Knjižničarskih novic bosta s pomočjo "društva" (prostor, reklamiranje) za člane "društva" izvedli komercialni dogodek. Pred leti sem tudi jaz za knjižničarje izvajal delavnice, s svojim znanjem, ki ga nisem dobil v knjižnici, ampak seveda nisem pomislil na to, da bi jih kolegom zaračunal.

In ob ponovni razglasitvi epidemije? Ponovno popolna tišina!

Tako je vse skupaj le še ena potrditev tega, da knjižničarskega strokovnega združenja v Sloveniji nimamo, "društva" in "zveza" pa so le sama sebi namen. Ali gre za nesposobnost ali konkretno uničevanje stroke me ne zanima več.

Zato skoraj točno po enem letu izstopam iz Društva bibliotekarjev Ljubljana. S tem odstopam tudi od kandidature za predsednika Sekcije za izobraževanje in kadre ZBDS. Postopek je v vsakem primeru (tudi zaradi rokov) končan!

Potrebujemo organizacijo, ki bi dejansko pomagala knjižničarskim delavcem v teh težkih časih. Ste z mano?

5.10.20

Vabilo na posvet - 23 točk: ravnanje z raziskovalnimi podatki

Vabimo vas k sodelovanju na posvetovalni delavnici o pripomočku za knjižničarje (in druge), ki se pri svojem delu srečujejo z raziskovalnimi podatki. V ožji ekipi RDA vozlišča smo zadnje tedne prilagajali znani RDA dokument 23 Things: Libraries for Research Data, na posvetu bi ga radi preverili in izboljšali za slovenske knjižničarje. 

Slovenska verzija zaobjema 10 tem in skupno 23 točk z viri, orodji in napotki. Poleg dokumenta, ki ga bo mogoče natisniti, načrtujemo tudi spletno različico, obe pa nameravamo redno posodabljati. Na delavnici bomo predstavili ozadje dokumenta in se poglobili v posamezne točke, da bo dokument čim bolj jasen in uporaben. Osnutek prilagamo v priponki, pripravili pa smo tudi različico, v katero lahko že vnesete opombe in predloge, tako vsebinske kot slogovne (to najlažje storite tako, da v zgornjem desnem kotu način urejanja spremenite v "Predlogi"): https://docs.google.com/document/d/1H-ROWgeURy9k7NbmWzh0tBzwMADHCqyF493gP_Q1T74/edit?usp=sharing

Posvet na daljavo bo 8. oktobra 2020 ob 9. uri, trajal pa bo 90 minut. Prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite s sporočilom na arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si.

Lep pozdrav v imenu delovne skupine!



4.6.20

Prireditve v knjižnicah


Avtorica prispevka: Nina Svetelj, vodja službe za prireditve, Mestna knjižnica Kranj

Knjižnice smo v zadnjih letih postale pomemben ponudnik kulturnih vsebin, med katere sodijo predavanja, pogovori, potopisi, delavnice, razstave, izobraževanja, … Dogodki so brezplačni in zelo raznoliki. Ponudba prireditev seveda odseva politiko knjižnice, saj so te širše oglaševane, da privabijo obiskovalce. Vsaka knjižnica vodi svojo politiko ali pa se odziva zgolj na ponudbe, ki redno prihajajo na elektronske naslove knjižnic.

Skozi leta smo iz enega dogodka na mesec v Mestni knjižnici Kranj prišli na minimalno tri dogodke za odrasle na teden. Poleg tega so se vsak dan organizirale tudi prireditve za otroke. Taka množica dogodkov hote ali nehote seveda sporoča javnosti pogled knjižnice na svet okoli sebe. Prva stvar, ki smo se je morali naučiti, je bila sposobnost reči "ne, tega ne želimo v naši knjižnici." Naslednje pa je bilo uredniško iskanje prireditev oziroma gostov, ki jih kot knjižnica predstavljamo v našem lokalnem okolju. Seveda se hkrati odzivamo tudi na ponudbe, ki jih redno prejemamo, saj vsemu sami seveda ne moremo slediti.

V Mestni knjižnici Kranj sezona rednih prireditev poteka od sredine septembra do konca maja. Poleti naredimo koncept rednih sklopov in jim določimo termine, ki se jih poskušamo držati čez sezono. Če se vmes pojavi aktualna tema, ki jo želimo nagovoriti, se temu prilagodimo. Sem sodi na primer Teden splošnih knjižnic, praznovanje Prešernovega dne v Kranju, domoznanski september, svetovni dan prostovoljcev …

Dogodke delimo na več kategorij. Take, kjer knjižnica nastopi kot organizator in poskrbi za ves protokol - to pomeni, da naredi koncept in izbere ter povabi goste. Druge dogodke pripravljamo kot soorganizatorji in se pred izvedbo domenimo za način sodelovanja. Občasno se v naši knjižnici odvijejo tudi dogodki, kjer je organizator samo zunanji izvajalec. V tem primeru uredniško presodimo ali dogodek sodi v naš program ali ne. Če se zanj ne odločimo, se lahko izvajalec odloči za najem dvorane, vendar dogodka ne uvrstimo v program knjižnice.

V knjižnici imamo dvorano s 150 sedeži, ki je zelo zanimiva tudi za zunanje uporabnike. Zaradi velikega zanimanja smo v Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja opredelili določene možnosti oziroma omejitve:

VIII. UPORABA RAČUNALNIKOV, OPREME IN PROSTOROV

37. člen 

...
Prostore knjižnice, ki so namenjeni računalniškemu usposabljanju (učilnice) in prireditvam (dvorana, pravljična soba, ustvarjalna soba) lahko knjižnica v skladu z veljavnim cenikom oddaja v najem.

Neprofitne organizacije, ki imajo sedež v Mestni občini Kranj, lahko brezplačno enkrat letno v času
odprtosti do tri ure uporabljajo dvorano v Knjižnici Globus za prireditve, ki imajo kulturni, izobraževalni, informativni, razvedrilni ali drug značaj, ki je v skladu z dejavnostjo in poslanstvom knjižnice.
Mestna občina Kranj lahko uporablja dvorano knjižnice brezplačno.
Prostori knjižnice se ne morejo uporabljati za verske obrede in shode političnih strank.
Brezplačna uporaba dvorane je možna samo za prireditve, za katere se ne pobira vstopnina, kotizacija ali drug finančni prispevek in nimajo komercialnega značaja.
Zveze društev knjižničarjev Slovenije, združenja knjižnic in regionalna knjižničarska društva s sedežem na Gorenjskem lahko uporabljajo dvorano knjižnice za strokovna srečanja brezplačno.

Če dvorano oddamo v najem, to pomeni, da oddamo le prostor. Promocija je na strani organizatorja. Ker pa so se pojavile težave uporabnikov s preverjanjem lokacije dogodka, smo na naši spletni strani dodali gumb "Dvorana v najemu", kjer prikažemo le datum in uro dogodka ter povezavo na njihov spletni dogodek ali stran, če ta obstaja. Pomembno je, da je dogodek v iskalniku najdljiv, vendar je hkrati jasno razvidno, da dogodek ni v organizaciji knjižnice.

Oddajanje dvorane v najem za Mestno knjižnico Kranj ne pomeni bistvenega finančnega priliva. Zanimanje zanjo je predvsem zaradi njenih značilnosti (oprema, velikost, lokacija …), ki drugje v centru mesta ni na voljo. Na ta način damo možnost tudi organizacijam, ki niso nujno neprofitne, da v mestu proti plačilu najamejo primerno lokacijo.

Enotna politika prireditev oziroma dogodkov vseh splošnih knjižnic je problematična, saj je odvisna od mnogih dejavnikov: finančnih, prostorskih in kadrovskih zmožnosti posamezne knjižnice, strukture lokalnega okolja, ostale kulturne ponudbe v okolici, občinskega pogleda na delo knjižnic …

Mislim, da se ne motim preveč, če rečem, da bi si vsi organizatorji prireditev občasno želeli nekih splošnih usmeritev, ki bi dajale jasno sliko, kako ravnati v določeni situaciji. Vendar je naloga težja, kot se zdi na prvi pogled, saj ima vsaka knjižnica specifično situacijo in vsaka prireditev svoj kontekst.

Nina Svetelj, 
vodja službe za prireditve, 
Mestna knjižnica Kranj