2.10.18

Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA codeESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt  DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.
Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:
  • avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons
  • člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
  • pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
  • pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
  • za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
  • odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
  • hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
  • člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 


Related imageKnjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 




Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
  • znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
  • znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
  • znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
  • znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
  • poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.


Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.

28.9.18

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

Image result for open access   

Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.


ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" 
https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf

Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami. 
Ta načela so:
  •  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.
  •  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način. 
  • Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive. 




ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges 

Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC. 


FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship 
https://www.force11.org/about


Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti načini citiranja niso celovita priporočila za upravljanje podatkov. Ker se prakse razlikujejo med skupnostmi in tehnologijami, spodbujajo skupnosti, da razvijejo prakse in orodja, ki vključujejo ta načela. 

  1. Pomembnost:
    Navedbe podatkov bi morale biti v znanstvenem zapisu enako pomembne, kot citati drugih raziskovalnih predmetov, kot so publikacije . 
  2.  Kredit in dodeljevanje:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dajanje strokovnih kreditov ter normativno in pravno dodeljevanje vsem, ki prispevajo k podatkom, pri čemer se priznava, da se za vse podatke ne uporablja samo en slog ali mehanizem dodeljevanja. 
  3.  Dokazi:
    V znanstveni literaturi, kadar koli in kjer koli se trditev sklicuje na podatke, je treba navesti ustrezne vire. 
  4.  Edinstvena identifikacija:
    Zbiranje podatkov bi moralo vključevati trajno metodo za identifikacijo, ki je svetovno edinstvena in široko uporabljena v skupnosti . 
  5.  Dostop:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dostop do podatkov samih in do povezanih metapodatkov, dokumentacije, kode in drugih materialov, ki so potrebni tako za ljudi kot za stroje, da se lahko uporabijo referenčni podatki . 
  6. Obstojnost:
    Edinstveni identifikatorji in metapodatki, ki opisujejo podatke, in njeno razporeditev, bi morali obstajati za nedoločen čas , t.j. celo izven življenjske dobe podatkov, ki jih opisujejo. 
  7. Specifičnost in preverljivost:
    Navedbe podatkov bi morale olajšati prepoznavanje, dostop do in preverjanje podatkov. Navedbe ali metapodatki o citiranju bi morali vključevati informacije o poreklu in fiksnosti, ki zadostujejo za olajšanje preverjanja. 
  8.  Interoperabilnost in prilagodljivost:
    Metode citiranja podatkov bi morale biti dovolj prilagodljive, da bi se prilagodile različnim praksam med skupnostmi, vendar se ne bi smele razlikovati toliko, da ogrožajo interoperabilnost praks citiranja podatkov med skupnostmi. 

Načela FAIR
https://www.force11.org/group/fairgroup/fairprinciples


Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

  • najdljivost (findability), 
  • dostopnost (accessibility), 
  • interoperabilnost (interoperability) in 
  • ponovno uporabnost (reusability). 



FAIR načela niso niti standardi niti prakse. Uporabljati se morajo ne samo za podatke o raziskavah, ampak tudi za algoritme, orodja, delovne tokove, protokole, storitve in druge vrste digitalnih raziskovalnih objektov.

Naslednič pa še o najbolj aktualnem in zelo pomembnem dokumentu: Načrt S. Ponovno vabljeni k branju in komentiranju. 

26.9.18

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028


Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo. 


Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si.

Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/

24.9.18

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.




San Francisco Declaration on Research Assessment DORA 
 https://sfdora.org/read/  



Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno.
Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti .

Te omejitve vključujejo:
- porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
- lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje,
- mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
- podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :
- potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,
- potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).






Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU) je
pomemben zagovornik spodbujanja temeljnih raziskav na evropskih raziskovalnih univerzah. Prepričani so, da imajo pionirske raziskave ključno vlogo pri inovacijskem procesu in znatno prispevajo k napredku družbe. Njihov cilj je spodbuditi razumevanje politikov in mnenjskih voditeljev o pomembni vlogi in dejavnostih raziskovalno intenzivnih univerz. Projekt LERU (League of European Research Universities)  temelji na osmih stebrih odprte znanosti:
  •  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
  •  EOSC (European Open Science Cloud)) 
  • Podatki FAIR (FAIR Data) 
  • Spretnosti (Skills) 
  • Integriteta raziskav (Research Integrity) 
  • Nagrade (Rewards) 
  • Altmetrics 
  • Državljanska znanost (Citizen Science) 

EOSC Declaration 

Deklaracija EOSEC temelji na:
  • PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
  • POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
  • POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
  • POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
  • POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.




Naslednjič pa o ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Vabljeni k branju in komentiranju. 

19.9.18

Pogled na odprto znanost

8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature
 POGLED NA ODPRTO ZNANOST 
 (Ljubljana, 11.september 2018) 

Dne 11. 9. 2018 je v konferenčni dvorani Centralne tehniške knjižnice potekalo 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost. Kratki povzetki predavanj sledijo v nadaljevanju.

Open Science and academic libraries: managing the change

Paul Ayris, Univerza v Londonu, Velika Britanija

Predstavitev je obravnavala 8 stebrov Open Science, kot jih je opredelila Evropska komisija. LERU (League of European Research Universities) je izdal časovni načrt, na katerem je 41 priporočil za evropske univerze o tem, kako lahko vključujejo načela, politike in prakse na področju odprtih znanosti. Gibanje se osredotoča na objavljanje odprtega dostopa, upravljanje podatkov o raziskavah in odgovorno uporabo meritev pri vrednotenju raziskav. Bistvena za uvajanje Open Science je kulturna sprememba, knjižnice pa imajo ključno vlogo pri izvajanju te spremembe.

The foundations of an effective Open Access strategy 


Colleen Campbell, pobuda Open Access 2020, digitalna knjižnica Max Planck

Vse zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z raziskavami in razširjanjem rezultatov, morajo priznati svojo vlogo pri postavljanju temeljev odprtega dostopa, zlasti pa so knjižnice opremljene in pooblaščene z orodji za oblikovanje in izdelavo trdne strategije odprtega dostopa.
Pri proučevanju finančnih vidikov pobude OA2020 so ugotovili, da je v založništvu revij denarja dovolj, da se omogoči prehod na odprt dostop, ki bo vsaj stroškovno nevtralen.
Ključ do uspeha pri preoblikovanju iz trenutnega naročniškega modela na založništvo Open Access je v rokah svetovnih raziskovalnih organizacij, saj se skupaj s svojimi knjižnicami odločajo, kako dodeliti svoja sredstva. Potrebno je široko, globalno soglasje med temi organizacijami, naj umaknejo vsa sredstva iz naročnin v revijah in prerazporedijo vire za objavljanje storitev.

University of Maribor Press – challenge to complete the university scientific communication cycle

Dunja Legat, Univerza v Mariboru 

Leta 2016 se je začel proces modernizacije v okviru novih, sodobnih temeljev in zahtev sedanjega spreminjajočega se akademskega okolja. Glavni namen Univerze v Mariboru je skupno objavljanje pod eno streho, vzpostavitev visokokakovostnih standardov za vse publikacije Univerze v Mariboru, ponuditi akademski skupnosti alternativni poslovni model objavljanja dostopa in širjenje projekta University of Maribor Press čim širše. Sodelovanje s knjižnico Univerze v Mariboru je ključnega pomena za povezovanje vseh obstoječih infrastruktur, ki obstajajo pod pokroviteljstvom univerzitetne knjižnice in sodelujejo v sodobnem znanstvenem komunikacijskem ciklusu.

Slovenia and Open Access adoption: findings from Clarivate solutions 

Massimiliano Carloni, Clarivate Analytics 

Iniciativa Clarivate Analytics je omogočila večjo prepoznavnost odprtega dostopa. Predstavitvljeni so bili podatki in analiza razmer tako na evropskem, kakor tudi na slovenskem področju objavljanja znanstvenih člankov.





Open Science, FAIR data and effective data management 


Federica Rosetta, Elsevier 

Knjižnice se usposabljajo za podporo raziskovalčevih potreb po podatkih, vendar se pogosto soočajo s pomanjkanjem ustrezne infrastrukture, pomanjkanjem tehničnega znanja in različnimi stopnjami upora v akademskih skupnostih. Jasno je, da je za odpiranje podatkov potrebna kulturna sprememba in specifične veščine.






Med konferenco smo tudi v živo tvitali (#sicisl18 #os18Lj), kjer lahko najdete tudi nekaj fotografij in povezav.

Posnetki predavanj in okrogle mize, katere sta se udeležila tudi dr. Ana Slavec in dr. Luka Šušterišč, so dostopni na spletnih straneh CTK (http://www.ctk.uni-lj.si/event/sicisl2018/index.html), na Biblioblogu pa bomo tokrat dali raje večji poudarek na dokumentih kot so Plan S, EOSC Declaration, ALLEA code, FAIR research plan, ESAC iniciative, DORA in FORCE11 citation principle.

Ste se udeležili konference? Več o teh pomembnih dokumentih za knjižničarje boste izvedeli v naših naslednjih objavah. Vabljeni k branju in komentiranju!

13.9.18

Knjižničarske novice - še vedno nič novega!

Odgovorna urednica Knjižničarskih novic, ki je na tem mestu od številke 1/2 letnik 24 (2014), se je oglasila na našem blogu junija 2016:
Glede Knjižničarskih novic - seznanjena sem s pobudami po odprtem dostopu in iščem rešitve tudi za to. 
Takrat sva se na njeno povabilo celo srečala in pogovarjala o njenih besedah. Izvedel sem, da se dela na novi spletni strani, prenovi portala ter drugih novostih.

Prva številka v letu 2017 je prikazala rezultate ankete, v katerem je zapisano:
V zadnjih letih smo na uredništvo prejeli kar nekaj pobud, da morajo Knjižničarske novice postati odprto dostopna revija. Velika večina vseh (62 %) se vas s tovrstno pobudo strinja. Glede na to, da se tudi Narodna in univerzitetna knjižnica aktivno vključuje v politiko odprtega dostopa vam obljubljamo, da bomo preučili vse možnosti za to. 
Urednico sem videl tudi na nedavnem strokovnem srečanju z imenom Pogled na odprto znanost. Kakšna ironija!

Sam sicer menim, da sprememba naslovnice in sprememba v dvomesečnik (že od leta 2016) ne pomeni pravih sprememb. Število naročnikov neuradno še vedno pada. Nekaj zastonj člankov pa seveda ni Odprti Dostop (OA). Kakšen bi lahko bil razlog, da po dveh letih "iskanja rešitev" še vedno ni rezultata?! Tudi nove spletne strani še vedno ni. Stran uporablja staro oblikovanje, drugačno od ostalih, novih strani NUK. Celo URL se začne z old.nuk.

Res morajo biti zelo hude ovire, da jim v dveh letih ni uspelo najti rešitve. Se res v dveh letih ne da ničesar spremeniti? Še tistim nekaj bralcem pa predlagam, zaradi večletnega neupoštevanja stroke (seveda zagovarja OA) in mnenja večine naročnikov, pošljite pisno odpoved na knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si do 15. januarja za tekoče leto.

Tistim, ki pa bi radi prispevali svoje članke, pa predlagam, da jih raje objavite tu, na Biblioblogu kjer bodo imeli vsi dostop do njih takoj, pod licenco CC!