8.1.20

Podpri BIBLIOBLOG!

Zbiramo donacije za delovanje v letu 2020.

Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 16 € na leto (zabec.net).
Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko):

Prispevaj za Biblioblog!


Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno. Lani smo dobili donacijo 3 €!

Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.

Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

2.12.19

Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino je zaprta!


Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva.
Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.
Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti."

Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ .

Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig. 

Iz poročila Inštituta za leto 2018:
V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« obiskovalci – sodelavci inštituta, ki so izposojali revije in knjige v delovne prostore ali v čitalnico. V letu 2018 smo kljub malo manjšemu obisku izposodili 2.231 enot.
V medknjižnični izposoji so drugim institucijam posodili 39 knjig.
V letu 2018 smo v vzajemni bazi COBIB kreirali 345 bibliografske enote (skupaj z OCLC 448), iz nje pa smo prevzeli 385 zapisov. V bazo COBISS smo do 1. 1. 2019 vnesli 26.123 bibliografskih zapisov (do konca 2017 25.094) oz. naslovov bibliografskih enot.
Več o statistikah knjižnice si lahko pogledate tudi na BibSiSt Online.

Direktor INZ dr. Jure Gašparič na spletni strani predstavlja Vizija in poslanstvo inštituta za novejšo zgodovino:
Inštitut vzpostavlja podporne dejavnosti, ki so nujne za učinkovito izvajanje raziskovalne dejavnosti – vzdržuje specializirano knjižnico za obdobje novejše zgodovine in oblikuje raziskovalno infrastrukturo na digitalni osnovi. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju znanstvene metodologije in načel historiografskega raziskovanja. Upoštevaje svojo strokovno področje sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavijo državni organi in organizacije ter civilna družba.

PROGRAM DELA za obdobje 2019 - 2023
3.2.2 Druga podporna dejavnost vključno s fiksnimi stroški upravljanja Inštituta za novejšo zgodovino in fiksnimi stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk
Specialna knjižnica 
Zbiranje knjižnega gradiva in periodike, njeno evidentiranje, hranjenje in dajanje raziskovalcem v uporabo je ena od najbolj pomembnih dejavnosti za vedo, še bolj pa za Inštitut za novejšo zgodovino, ki deluje na področju, ki je eno od najbolj propulzivnih z vidika obsega in dinamike nastajanja nove znanstvene in strokovne literature. Inštitut za novejšo zgodovino bo zagotavljal kontinuirano nabavo pomembnih podatkovnih baz in izbrane znanstvene literature za področje raziskovanja ter ga dajal v uporabo v skladu s pravili knjižnične dejavnosti. V kolikor bo uspešen v prizadevanju za finančno ovrednotenje statusa javne specialne knjižice, bo okrepil njen kadrovski sestav.

4.2 Opredelitev obsega javne službe ter dela za trg
Glede na specifiko raziskovalne dejavnosti, ki jo izvaja, inštitut celotno dejavnost inštituta prepoznava kot javno službo in posledično tako razvršča vse prihodke in tudi odhodke, z izjemo prihodkov od najemnine za službeno stanovanje in neposrednih stroškov v zvezi z službenim stanovanjem.

Inštitut bo z nameravano omejitvijo dostopa javnosti torej kršil tako svojo lastno vizijo, kot program dela. Kdo bo za to odgovarjal? Bo reagiral MIZŠ?

Odzivi v medijih:

Žalostno je, da knjižnice prve čutijo breme manjšanja sredstev. Ogorčen sem nad ravnanjem vodstva inštituta, ki zapira knjižnico!

Spet pa sem seveda zelo razočaran in obupan nad knjižničarsko stroko, ki se ne odziva. Kje so izjave za javnost? Kje so akcije in sestanki z odgovornimi? Nič novega - knjižničarji nimajo nobene koristi od takoimenovanih "strokovnih" društev... 


Pred časom sem objavljal serijo člankov o sramotnem zaprtju knjižnice Cerkno. Potem v Cerkljah:
 Knjižnica v Cerkljah na Gorenjskem je zaprta! Pa očitno ni nobenega izučilo. Zakon o knjižničarstvu ter etični kodeks knjižničarjev se lahko nemoteno krši. Nekateri pač raje gledajo stran. Ali to res nobenega v stroki ne moti? Prosim, da se mi pridružite v protestu proti takšnemu stanju v Sloveniji!

30.9.19

E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K)

19. člen

V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi:
»(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.

KONČNA DOLOČBA

20. člen (začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019.



Star zakon:

(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;


25.9.19

Knjižničarske novice ... eh seveda nič novega!

Veronika in Mojca sta na Facebooku odprla novo skupino z imenom "Knjižničarske novice". Ali to kaže na bolj odprto usmeritev uredniškega odbora? Seveda ne. Tole je "opis skupine":
Smo knjižničarji, strokovnjaki, entuziasti, ki verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo zgodbe, ki inspirirajo, informirajo in navdihujejo. Verjamemo, da knjižničarji ustvarjamo prostor za inovacije ter se hkrati ne bojimo kritičnega razmisleka o naši stroki. Vsak od nas prihaja iz različnega tipa knjižnic, pobvezuje pa nas poslanstvo, da širimo in vzpodbujamo znanje. Skupina Kmjižničarske novice je namenjena izmenjavi mnenj in obveščanju s področja knjižničarstva in sorodnih ved. (sic, podčrtal črkovalnik)

Na vprašanje, kako bo izpolnila svoje 3 leta stare obljube o preoblikovanju v odprti dostop, je odgovorna urednica odgovorila:
Spoštovani kolega, v pripravi je prenova elektronske verzije KN oziroma informativnega portala Knjižničarske novice. Ko bo čas za to, z veseljem, delimo vse novosti.
Skupina je po njuni odločitvi ZAPRTA. Seveda zaprta skupina nikakor ne more širiti in vzpodbujati znanja! Ne more niti izmenjavati mnenja in obveščati ne-člane! Na vprašanje o tem, zakaj je skupina zaprta, mi je Veronika odgovorila:
Spoštovani, če vam naša odločitev o smeri ali objavah ni všeč in ni v skladu z vašimi vrednotami, vam naših objav ni potrebno spremljati.
Na to sta brez opozorila izbrisali objavo, čeprav ni kršila nobenih pravil. Izbrisali sta tudi komentar odgovora Veroniki in še en komentar pod objavo druge članice. Nato so enemu članu onemogočili vse objave v skupini.

Zanima me, ali se vsi člani uredniškega odbora strinjajo z obliko in "skrbjo" za vsebino skupine? Še posebej me zanima njihovo mnenje glede brisanja komentarjev in objav!

Nov ravnatelj knjižnice Viljem Leban bo tako imel veliko dela pri osveščanju svojih zaposlenih o modernih smernicah v knjižničarstvu. Tudi znanstvena revija Knjižnica žal ne objavlja v odprtem dostopu. O tem ga bomo kmalu povprašali.