12.11.18

Mobilna informacijska poizvedba

Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).

MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe ("on-the-go situations"). Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo.

Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.

Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri uporabniškem vmesniku pomemben mobilni vnos in mobilni izhodni podatki, kjer je potrebno raziskati vse tipe vnosa v napravo (besedilni, glasovni, senzorični) in izhodne podatke v obliki povzemanja in predlaganjem ter razširjanjem poizvedbe. Pri izhodnih podatkih je izredno pomembna stran s prikazanimi rezultati, angl. search engine result page (SERP), ki jo je v okviru MIR raziskovalo že mnogo raziskovalcev. Mobilni SERP postajajo izredno vizualni in heterogeni - namesto standardnega ten-blue-link SERPa na namizju, se na majhnem zaslonu pojavljajo vertikalni podatki in »kartice«. Tradicionalni načini iskanja, ki prikazujejo SERP kot seznam homogenih elementov, ne pridejo v poštev za ocenjevanje splošne kakovosti mobilnih SERP.

Vir: JISC

Pri razumevanju MIR pa je potreben tudi kontekst iskanja, ki se pojavlja v prostorski, časovni, družbeni dimenziji in dimenziji strojne opreme. Glede na to, da naj bi jedro mobilne informacijske poizvedbe predstavljalo raziskovanje o tem, kako razviti sistem, ki bo zastopal osebne informacije na različnih kontekstnih nivojih in povezal te reprezentativne vrednosti z informacijskimi viri tako, da bodo uporabniki hitro in priročno prejeli relevantne rezultate so Tsai et al. (2010) pri MIR izpostavili dve kontekstni modaliteti: zavedanje konteksta (angl. context awareness) in prilagoditev vsebine (angl. content adaptation).

Zavedanje konteksta se nanaša na vhodne podatke v mobilno napravo, prilagoditev vsebine pa označuje izhodne podatke iz mobilne naprave k uporabniku, ki lahko vodijo tudi do povratnih vhodnih podatkov. Poleg tega, da se uporabnik z mobilno napravo nahaja v fizičnem okolju, se hkrati nahaja tudi v družbenem okolju (družbena omrežja), v katerega vstopa s svojimi podatki (Harvey & Pointon, 2017). Podatke ustvarja z različnimi senzorji ali jih vnaša ročno (besedilni vnos). Pri izhodnih podatkih je pomemben uporabniški vmesnik in programska ter strojna oprema in nenazadnje omrežni protokoli. Pri MIR namreč ne moremo govoriti brez omembe spleta. Prikaz rezultatov vpliva na uporabnikovo zadovoljitev informacijskih potreb in je pri MIR specifičen v smislu delčkov prikaza, t.i. angl. snippets, ki uporabniku pogosto nudijo relevantno informacijo brez potrebnosti klikanja. V okviru tega govorimo o dobri opustitvi, ko uporabnik najde relevantno informacijo že v snippets in nima potrebe po nadaljnjem raziskovanju in klikanju; ter o slabi opustitvi, ko uporabnik ne najde relevantne informacije in opusti poizvedbo oz. je poizvedba neuspešna. Nujnost klikanja, angl. click necessity je tako eden pomembnih pokazateljev uspešnosti MIR in vpliva na vrednotenje iskalnih sistemov.

Pomembna komponenta kot zadnja faza MIR je relevantnost. Relevantnost se ne meri le s stališča uporabnika, temveč tudi v okviru iskalnih sistemov. Bolj pogoste so raziskave o uporabniških vrednotenjih MIR, v okviru iskalnih sistemov na tem področju raziskujejo z metodami evalvacij na osnovi testnih zbirk. Na uporabniško vrednotenje prikazanih rezultatov poleg atraktivnosti SERP in nujnosti klikanja vpliva uporabnikovo ocenjevanje relevantnosti kot del informacijske pismenosti. Za identificiranje informacijske pismenosti sodobnih uporabnikov je potrebno najprej definirati informacijsko vedenje. Pomembna sestavina informacijskega vedenja je posameznikova ocena primernosti informacije, s katero je prišel v stik v skladu s svojimi potrebami. Primernost v tem smislu, da vključuje razumljivost, ustreznost, zanesljivost in uporabnost v skladu z nekaterimi potrebami oz. z zadovoljitvijo, delno zadovoljitvijo, osredotočenostjo, natančnostjo ali celo odklonitvijo potrebe.

Pri MIR je potrebno upoštevati vse vidike in specifike informacijske poizvedbe na mobilnih napravah, le tako bomo namreč lahko načrtovali atraktivne, enostavne in priročne in tudi zahtevnejše iskalne sisteme, ki bodo nudili zahtevnejše in specifične informacije in ki bodo glede na vse ovire pri uporabi pametnih telefonov v raziskovalne namene omogočali bolj uporabniško prijazen in priročen način izvajanja mobilnih iskalnih poizvedb v "on-the-go situations".


Viri:

Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I. (2017). Mobile information retrieval. Springer.

Tsai, F. S., Etoh, M., Xie, X., Lee, W. C., & Yang, Q. (2010). Guest editor's introduction: Introduction to mobile information retrieval. IEEE Intelligent Systems, 25(1), 11-15.

Harvey, M., & Pointon, M. (2017). Searching on the go: the effects of fragmented attention on mobile web search tasks. In Proceedings of the 40th International ACM SIGIR Conference on Research and Development in Information Retrieval (155-164). ACM.


25.10.18

Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mize
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.

Udeleženci so bili še:
dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
Rok Zavrtanik, Založba Sanje
Aljoša Domijan, Gambit
Moderatorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino

Najprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:
Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).

Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.

28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.

Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji:
  • Kam spadajo splošne/specialne knjižnice?
  • Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine.
  • Knjižnice ne bodo mogle brezplačno uporabljati avtorskih del (ki jih ima v svojih zbirkah) v izobraževalne namene. Člen 4 namreč izrecno omenja le izobraževalne ustanove.
  • Knjižnice bodo morale za uporabo naslovov člankov in abstrakte (npr. bibliografije v katalogih) plačevati nadomestila. Zgolj spletne povezave (linki) naj bi bile iz plačila nadomestila izvzete, vsakršni opis vsebine (t. i. uporabna povezava) pa bi že lahko bil podvržen plačilu nadomestila, zaradi česar je posredno ogrožena tudi svoboda objavljanja spletnih povezav. Zaradi nejasnosti bi se lahko zgodilo, da bi bili predmet nadomestil ali celo blokad celotni korpusi vsebin javnih institucij.
  • Knjižnice bodo morale nenehno filtrirati ali preverjati prispevke javnosti (npr. komentarji in ocene knjig v katalogu, domoznanske zbirke, ki jih prispeva javnost ter repozitoriji), saj lahko vsebujejo sporne vsebine. Člen 13 sicer izključuje izobraževalne in znanstvene repozitorije (definicija je precej nejasna), vendar naj bi vsi imetniki pravic prej morali izrecno privoliti v objavo.
Posnetek okrogle mize.

2.10.18

Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA codeESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.
Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:
  • avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons
  • člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
  • pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
  • pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
  • za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
  • odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
  • hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
  • člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 


Related imageKnjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 




Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
  • znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
  • znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
  • znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
  • znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
  • sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
  • poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.


Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.

28.9.18

O odprtem dostopu 2.del: ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR

Image result for open access   

Sledi drugi del  objav dokumentov o odprtem dostopu. Prejšnjič smo pisali  o  DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Danes pa sledijo ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načela FAIR. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.


ALLEA code - "The European Code of Conduct for Research Integrity" 
https://www.allea.org/wp-content/uploads/2017/05/ALLEA-European-Code-of-Conduct-for-Research-Integrity-2017.pdf

Dobre raziskovalne prakse vodijo raziskovalce v njihovem delu, kot tudi v njihovem sodelovanju s praktični, etični in intelektualni izzivi, povezani z raziskavami. 
Ta načela so:
  •  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.
  •  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način. 
  • Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive. 




ESAC INITIATIVE – Efficiency and Standards for Article Charges 

Pobuda ESAC je bila ustanovljena leta 2014, da bi nadaljevali razpravo o delovnih tokovih odprtega dostopa in upravnih bremenih, povezanih z upravljanjem stroškov za obdelavo člankov za odprti dostop (APC). Leta 2013 je bila na temo v Berlinu organizirana mednarodna delavnica, ki jo je v sodelovanju s kolegi iz nemške fundacije Reserach (DFG), PLOS in Co-Action Publishing v digitalni knjižnici Max Planck. ESAC si prizadeva razviti najboljše prakse in priporočila skupnosti o APC. 


FORCE11 – The Future of Research Communications and e-Scholarship 
https://www.force11.org/about


Principi citiranja podatkov zajemajo namen, funkcijo in atribute citatov. Ti načini citiranja niso celovita priporočila za upravljanje podatkov. Ker se prakse razlikujejo med skupnostmi in tehnologijami, spodbujajo skupnosti, da razvijejo prakse in orodja, ki vključujejo ta načela. 

  1. Pomembnost:
    Navedbe podatkov bi morale biti v znanstvenem zapisu enako pomembne, kot citati drugih raziskovalnih predmetov, kot so publikacije . 
  2.  Kredit in dodeljevanje:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dajanje strokovnih kreditov ter normativno in pravno dodeljevanje vsem, ki prispevajo k podatkom, pri čemer se priznava, da se za vse podatke ne uporablja samo en slog ali mehanizem dodeljevanja. 
  3.  Dokazi:
    V znanstveni literaturi, kadar koli in kjer koli se trditev sklicuje na podatke, je treba navesti ustrezne vire. 
  4.  Edinstvena identifikacija:
    Zbiranje podatkov bi moralo vključevati trajno metodo za identifikacijo, ki je svetovno edinstvena in široko uporabljena v skupnosti . 
  5.  Dostop:
    Podatkovne navedbe bi morale olajšati dostop do podatkov samih in do povezanih metapodatkov, dokumentacije, kode in drugih materialov, ki so potrebni tako za ljudi kot za stroje, da se lahko uporabijo referenčni podatki . 
  6. Obstojnost:
    Edinstveni identifikatorji in metapodatki, ki opisujejo podatke, in njeno razporeditev, bi morali obstajati za nedoločen čas , t.j. celo izven življenjske dobe podatkov, ki jih opisujejo. 
  7. Specifičnost in preverljivost:
    Navedbe podatkov bi morale olajšati prepoznavanje, dostop do in preverjanje podatkov. Navedbe ali metapodatki o citiranju bi morali vključevati informacije o poreklu in fiksnosti, ki zadostujejo za olajšanje preverjanja. 
  8.  Interoperabilnost in prilagodljivost:
    Metode citiranja podatkov bi morale biti dovolj prilagodljive, da bi se prilagodile različnim praksam med skupnostmi, vendar se ne bi smele razlikovati toliko, da ogrožajo interoperabilnost praks citiranja podatkov med skupnostmi. 

Načela FAIR
https://www.force11.org/group/fairgroup/fairprinciples


Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

  • najdljivost (findability), 
  • dostopnost (accessibility), 
  • interoperabilnost (interoperability) in 
  • ponovno uporabnost (reusability). 



FAIR načela niso niti standardi niti prakse. Uporabljati se morajo ne samo za podatke o raziskavah, ampak tudi za algoritme, orodja, delovne tokove, protokole, storitve in druge vrste digitalnih raziskovalnih objektov.

Naslednič pa še o najbolj aktualnem in zelo pomembnem dokumentu: Načrt S. Ponovno vabljeni k branju in komentiranju. 

26.9.18

V javni obravnavi novi strokovni standardi za specialne knjižnice za obdobje 2018–2028


Na spletni strani Ministrstva za kulturo je objavljen predlog besedila novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice, ki ga je na svoji 84. seji, dne 21. septembra 2018, obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ga s tem podal v javno obravnavo. 


Javna obravnava o predlogu novih Strokovnih standardov za specialne knjižnice bo trajala do 25. oktobra 2018. Pripombe, stališča in mnenja lahko posredujete na naslov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost nskd.mk@gov.si.

Vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7673/

24.9.18

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.




San Francisco Declaration on Research Assessment DORA 
 https://sfdora.org/read/  



Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno.
Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti .

Te omejitve vključujejo:
- porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
- lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje,
- mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
- podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :
- potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,
- potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).






Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU) je
pomemben zagovornik spodbujanja temeljnih raziskav na evropskih raziskovalnih univerzah. Prepričani so, da imajo pionirske raziskave ključno vlogo pri inovacijskem procesu in znatno prispevajo k napredku družbe. Njihov cilj je spodbuditi razumevanje politikov in mnenjskih voditeljev o pomembni vlogi in dejavnostih raziskovalno intenzivnih univerz. Projekt LERU (League of European Research Universities)  temelji na osmih stebrih odprte znanosti:
  •  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
  •  EOSC (European Open Science Cloud)) 
  • Podatki FAIR (FAIR Data) 
  • Spretnosti (Skills) 
  • Integriteta raziskav (Research Integrity) 
  • Nagrade (Rewards) 
  • Altmetrics 
  • Državljanska znanost (Citizen Science) 

EOSC Declaration 

Deklaracija EOSEC temelji na:
  • PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
  • POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
  • POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
  • POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
  • POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.




Naslednjič pa o ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Vabljeni k branju in komentiranju.