2.12.19

Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino je zaprta!


Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva.
Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.
Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti."

Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ .

Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig. 

Iz poročila Inštituta za leto 2018:
V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« obiskovalci – sodelavci inštituta, ki so izposojali revije in knjige v delovne prostore ali v čitalnico. V letu 2018 smo kljub malo manjšemu obisku izposodili 2.231 enot.
V medknjižnični izposoji so drugim institucijam posodili 39 knjig.
V letu 2018 smo v vzajemni bazi COBIB kreirali 345 bibliografske enote (skupaj z OCLC 448), iz nje pa smo prevzeli 385 zapisov. V bazo COBISS smo do 1. 1. 2019 vnesli 26.123 bibliografskih zapisov (do konca 2017 25.094) oz. naslovov bibliografskih enot.
Več o statistikah knjižnice si lahko pogledate tudi na BibSiSt Online.

Direktor INZ dr. Jure Gašparič na spletni strani predstavlja Vizija in poslanstvo inštituta za novejšo zgodovino:
Inštitut vzpostavlja podporne dejavnosti, ki so nujne za učinkovito izvajanje raziskovalne dejavnosti – vzdržuje specializirano knjižnico za obdobje novejše zgodovine in oblikuje raziskovalno infrastrukturo na digitalni osnovi. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju znanstvene metodologije in načel historiografskega raziskovanja. Upoštevaje svojo strokovno področje sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavijo državni organi in organizacije ter civilna družba.

PROGRAM DELA za obdobje 2019 - 2023
3.2.2 Druga podporna dejavnost vključno s fiksnimi stroški upravljanja Inštituta za novejšo zgodovino in fiksnimi stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk
Specialna knjižnica 
Zbiranje knjižnega gradiva in periodike, njeno evidentiranje, hranjenje in dajanje raziskovalcem v uporabo je ena od najbolj pomembnih dejavnosti za vedo, še bolj pa za Inštitut za novejšo zgodovino, ki deluje na področju, ki je eno od najbolj propulzivnih z vidika obsega in dinamike nastajanja nove znanstvene in strokovne literature. Inštitut za novejšo zgodovino bo zagotavljal kontinuirano nabavo pomembnih podatkovnih baz in izbrane znanstvene literature za področje raziskovanja ter ga dajal v uporabo v skladu s pravili knjižnične dejavnosti. V kolikor bo uspešen v prizadevanju za finančno ovrednotenje statusa javne specialne knjižice, bo okrepil njen kadrovski sestav.

4.2 Opredelitev obsega javne službe ter dela za trg
Glede na specifiko raziskovalne dejavnosti, ki jo izvaja, inštitut celotno dejavnost inštituta prepoznava kot javno službo in posledično tako razvršča vse prihodke in tudi odhodke, z izjemo prihodkov od najemnine za službeno stanovanje in neposrednih stroškov v zvezi z službenim stanovanjem.

Inštitut bo z nameravano omejitvijo dostopa javnosti torej kršil tako svojo lastno vizijo, kot program dela. Kdo bo za to odgovarjal? Bo reagiral MIZŠ?

Odzivi v medijih:

Žalostno je, da knjižnice prve čutijo breme manjšanja sredstev. Ogorčen sem nad ravnanjem vodstva inštituta, ki zapira knjižnico!

Spet pa sem seveda zelo razočaran in obupan nad knjižničarsko stroko, ki se ne odziva. Kje so izjave za javnost? Kje so akcije in sestanki z odgovornimi? Nič novega - knjižničarji nimajo nobene koristi od takoimenovanih "strokovnih" društev... 


Pred časom sem objavljal serijo člankov o sramotnem zaprtju knjižnice Cerkno. Potem v Cerkljah:
 Knjižnica v Cerkljah na Gorenjskem je zaprta! Pa očitno ni nobenega izučilo. Zakon o knjižničarstvu ter etični kodeks knjižničarjev se lahko nemoteno krši. Nekateri pač raje gledajo stran. Ali to res nobenega v stroki ne moti? Prosim, da se mi pridružite v protestu proti takšnemu stanju v Sloveniji!

30.9.19

E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K)

19. člen

V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi:
»(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.

KONČNA DOLOČBA

20. člen (začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019.



Star zakon:

(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;


25.9.19

Knjižničarske novice ... eh seveda nič novega!

Veronika in Mojca sta na Facebooku odprla novo skupino z imenom "Knjižničarske novice". Ali to kaže na bolj odprto usmeritev uredniškega odbora? Seveda ne. Tole je "opis skupine":
Smo knjižničarji, strokovnjaki, entuziasti, ki verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo zgodbe, ki inspirirajo, informirajo in navdihujejo. Verjamemo, da knjižničarji ustvarjamo prostor za inovacije ter se hkrati ne bojimo kritičnega razmisleka o naši stroki. Vsak od nas prihaja iz različnega tipa knjižnic, pobvezuje pa nas poslanstvo, da širimo in vzpodbujamo znanje. Skupina Kmjižničarske novice je namenjena izmenjavi mnenj in obveščanju s področja knjižničarstva in sorodnih ved. (sic, podčrtal črkovalnik)

Na vprašanje, kako bo izpolnila svoje 3 leta stare obljube o preoblikovanju v odprti dostop, je odgovorna urednica odgovorila:
Spoštovani kolega, v pripravi je prenova elektronske verzije KN oziroma informativnega portala Knjižničarske novice. Ko bo čas za to, z veseljem, delimo vse novosti.
Skupina je po njuni odločitvi ZAPRTA. Seveda zaprta skupina nikakor ne more širiti in vzpodbujati znanja! Ne more niti izmenjavati mnenja in obveščati ne-člane! Na vprašanje o tem, zakaj je skupina zaprta, mi je Veronika odgovorila:
Spoštovani, če vam naša odločitev o smeri ali objavah ni všeč in ni v skladu z vašimi vrednotami, vam naših objav ni potrebno spremljati.
Na to sta brez opozorila izbrisali objavo, čeprav ni kršila nobenih pravil. Izbrisali sta tudi komentar odgovora Veroniki in še en komentar pod objavo druge članice. Nato so enemu članu onemogočili vse objave v skupini.

Zanima me, ali se vsi člani uredniškega odbora strinjajo z obliko in "skrbjo" za vsebino skupine? Še posebej me zanima njihovo mnenje glede brisanja komentarjev in objav!

Nov ravnatelj knjižnice Viljem Leban bo tako imel veliko dela pri osveščanju svojih zaposlenih o modernih smernicah v knjižničarstvu. Tudi znanstvena revija Knjižnica žal ne objavlja v odprtem dostopu. O tem ga bomo kmalu povprašali.

4.7.19

CTK išče študente

🔍 CTK IŠČE... 🔎

...3⃣ študente za občasno opravljanje honorarnega dela. (Ja, plačano delo je. 💶) (p.s. Tale novička obsega 1952 znakov, tako da si vzemite 30 sekund.)

Še najrajši iščemo nekoga iz skupnosti CTK, ki že sedaj uporablja naše prostore. (🤫)

Kaj boste počeli? 🤔

Delo poteka v čitalnicah CTK v večernem delovnem času, ter ob sobotah in nedeljah v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa. Delo obsega nadzor v čitalnicah ter splošno pomoč uporabnikom pri uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice.

Kdaj boste delali? 

(Ne skrbite, ne bo vam treba zgodaj vstajati.)

Delo boste opravljali ob delovnikih med 21.00 in 24.00, ob sobotah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 17.00 in 24.00, ob nedeljah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 9.00 in 24.00.

Kaj morate znati? 🛠

(Ne skrbite, ne grizemo - a vedite naslednje. Po eni strani so nizki kriteriji prijave, po drugi pa zlahka ne sprejmemo vsakogar, ki izpolnjuje te pogoje. 👀)

Torej - osnovno poznavanje uporabe knjižničnega kataloga COBISS, osnovno poznavanje uporabe orodij MS Office, komunikativnost, samoiniciativnost, osnovno poznavanje delovanja CTK, znanje slovenskega jezika, tekoče znanje angleščine, opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Kakšen je še kriterij

Morate imeti status študenta Univerze v Ljubljani.

Kaj vas bomo naučili? 

Izbranim kandidatom bomo omogočilo usposabljanje za izvajanje dela ter opravljanje izpita iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Do kdaj lahko delate pri nas? 🗓

Predvidoma od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 (z možnostjo podaljšanja).

In zdaj še uradni finale.

Zainteresirani kandidati se lahko prijavijo po e-pošti na naslov post@ctk.uni-lj.si do 12. 7. 2019. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis ter kratek opis znanj in kompetenc. Kandidate bo po opravljenih razgovorih izbrala posebna komisija. Z izbranimi kandidati bo CTK podpisala dogovor o opravljanju študentskega dela. 

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.

Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live