30.9.19

E-knjige bodo z novim letom končno imele enak DDV kot tiskane knjige!

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 24. 9. 2019 SPREJEL ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1K)

19. člen

V Prilogi I se točka (6) spremeni tako, da se glasi:
»(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;«.

KONČNA DOLOČBA

20. člen (začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenega tretjega odstavka 68. člena, spremenjenega prvega odstavka 74. člena in spremenjenega drugega odstavka 74.i člena zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe prvega in drugega odstavka 1. člena, 1. točke 46. člena, četrte alineje 126. člena, 140., 141., 141.a, 142., 143. in 144. člena ter točke (6) Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) se uporabljajo do 31. decembra 2019.



Star zakon:

(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;


25.9.19

Knjižničarske novice ... eh seveda nič novega!

Veronika in Mojca sta na Facebooku odprla novo skupino z imenom "Knjižničarske novice". Ali to kaže na bolj odprto usmeritev uredniškega odbora? Seveda ne. Tole je "opis skupine":
Smo knjižničarji, strokovnjaki, entuziasti, ki verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo zgodbe, ki inspirirajo, informirajo in navdihujejo. Verjamemo, da knjižničarji ustvarjamo prostor za inovacije ter se hkrati ne bojimo kritičnega razmisleka o naši stroki. Vsak od nas prihaja iz različnega tipa knjižnic, pobvezuje pa nas poslanstvo, da širimo in vzpodbujamo znanje. Skupina Kmjižničarske novice je namenjena izmenjavi mnenj in obveščanju s področja knjižničarstva in sorodnih ved. (sic, podčrtal črkovalnik)

Na vprašanje, kako bo izpolnila svoje 3 leta stare obljube o preoblikovanju v odprti dostop, je odgovorna urednica odgovorila:
Spoštovani kolega, v pripravi je prenova elektronske verzije KN oziroma informativnega portala Knjižničarske novice. Ko bo čas za to, z veseljem, delimo vse novosti.
Skupina je po njuni odločitvi ZAPRTA. Seveda zaprta skupina nikakor ne more širiti in vzpodbujati znanja! Ne more niti izmenjavati mnenja in obveščati ne-člane! Na vprašanje o tem, zakaj je skupina zaprta, mi je Veronika odgovorila:
Spoštovani, če vam naša odločitev o smeri ali objavah ni všeč in ni v skladu z vašimi vrednotami, vam naših objav ni potrebno spremljati.
Na to sta brez opozorila izbrisali objavo, čeprav ni kršila nobenih pravil. Izbrisali sta tudi komentar odgovora Veroniki in še en komentar pod objavo druge članice. Nato so enemu članu onemogočili vse objave v skupini.

Zanima me, ali se vsi člani uredniškega odbora strinjajo z obliko in "skrbjo" za vsebino skupine? Še posebej me zanima njihovo mnenje glede brisanja komentarjev in objav!

Nov ravnatelj knjižnice Viljem Leban bo tako imel veliko dela pri osveščanju svojih zaposlenih o modernih smernicah v knjižničarstvu. Tudi znanstvena revija Knjižnica žal ne objavlja v odprtem dostopu. O tem ga bomo kmalu povprašali.

4.7.19

CTK išče študente

🔍 CTK IŠČE... 🔎

...3⃣ študente za občasno opravljanje honorarnega dela. (Ja, plačano delo je. 💶) (p.s. Tale novička obsega 1952 znakov, tako da si vzemite 30 sekund.)

Še najrajši iščemo nekoga iz skupnosti CTK, ki že sedaj uporablja naše prostore. (🤫)

Kaj boste počeli? 🤔

Delo poteka v čitalnicah CTK v večernem delovnem času, ter ob sobotah in nedeljah v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa. Delo obsega nadzor v čitalnicah ter splošno pomoč uporabnikom pri uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice.

Kdaj boste delali? 

(Ne skrbite, ne bo vam treba zgodaj vstajati.)

Delo boste opravljali ob delovnikih med 21.00 in 24.00, ob sobotah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 17.00 in 24.00, ob nedeljah (v obdobjih podaljšanega odpiralnega časa) med 9.00 in 24.00.

Kaj morate znati? 🛠

(Ne skrbite, ne grizemo - a vedite naslednje. Po eni strani so nizki kriteriji prijave, po drugi pa zlahka ne sprejmemo vsakogar, ki izpolnjuje te pogoje. 👀)

Torej - osnovno poznavanje uporabe knjižničnega kataloga COBISS, osnovno poznavanje uporabe orodij MS Office, komunikativnost, samoiniciativnost, osnovno poznavanje delovanja CTK, znanje slovenskega jezika, tekoče znanje angleščine, opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Kakšen je še kriterij

Morate imeti status študenta Univerze v Ljubljani.

Kaj vas bomo naučili? 

Izbranim kandidatom bomo omogočilo usposabljanje za izvajanje dela ter opravljanje izpita iz varstva pri delu in požarne varnosti v CTK.

Do kdaj lahko delate pri nas? 🗓

Predvidoma od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 (z možnostjo podaljšanja).

In zdaj še uradni finale.

Zainteresirani kandidati se lahko prijavijo po e-pošti na naslov post@ctk.uni-lj.si do 12. 7. 2019. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis ter kratek opis znanj in kompetenc. Kandidate bo po opravljenih razgovorih izbrala posebna komisija. Z izbranimi kandidati bo CTK podpisala dogovor o opravljanju študentskega dela. 

21.6.19

Konferenca CoLIS 10


V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin.

Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali.
Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet.

Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior)

Nadaljeval sem v istem sklopu:
Tudi Twitterju na knjižničarskih konferencah je pomemben:
Žal pa kljub iskanju nisem našel avtorjevega naslova na Twitterju. Sklop se je nadaljeval z odličnim predavanjem:
Knjižničarstvo se mora usmeriti stran od "vse samo za uporabnike" in se usmeriti v komunikacijo, razvijanje modelov, jezikov, v kritično tehnično prakso.

Na koncu sem se udeležil še sklopa o institucijah:
Čeprav imajo knjižnice, muzeji in arhivi veliko skupnega, je zanimivo, da so tudi avtorji uporabljali različne kratice za opis. Večinoma so opisovali zanimive projekte, ki so raziskovali razlike in podobnosti pri projektih teh institucij.


Drug dan se je pričel z odlično predstavitvijo Sabine Leonelli
Kaj so "veliki podatki" (Big Data), kaj je pomembno pri njihovem urejanju in hranjenju, izkušnje iz že opravljenih projektov, prihodnost, kateri podatki in zakaj ter vloga etike in knjižničarjev pri tem.

Potem sem obiskal delavnico: Knjižnično informacijska znanost: gradimo na preteklosti, oblikujemo prihodnost. Razpravljali smo o tem, kako vidimo razvoj knjižničarstva v prihodnosti. Nekaj uvodnih točk za razpravo je bilo že pripravljenih:

Naša skupina se je pogovarjala o vlogi knjižničarjev pri uveljavljanju etike, o osnovnih kompetencah knjižničarjev, kaj sploh so, o pomembni vlogo komuniciranja med knjižničarji in tudi z javnostmi, ter o vlogi umetne inteligence.

Nato pa sem obiskal delavnico z meni najbolj zanimivim naslovom:
Vendar se je izkazalo, da delavnica ni bila o OD. Niti ni bila pregled literature o OD. Ampak je bila razprava o raziskavi o literaturi o OD. Meta-meta-OD torej. OD je bil le izbran kot predmet proučevanja. Pogovarjali smo se o razliki med teorijami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri pisanju v strokovnih in znanstvenih člankih o OD ter o njihovi koristnosti za knjižničarje, ki se z OD ukvarjajo v praksi. Raziskava še poteka. Zanimivo je bilo poslušati reakcije profesoric iz našega oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki se niso oglasile ali komentirale, ali sploh poznajo teorije, ki so se pojavljale v člankih iz raziskave in ali so jih že kdaj uporabljale v svojih člankih ali je to sploh važno. Zanimiv komentar je bil tudi, da težko govorijo, kaj dejansko koristi knjižničarjem v praksi, saj nimajo dovolj stikov z njimi.

Na koncu je bila predstavitev plakatov. Meni se je zdel zanimiv tale:

Dobro se mi zdi, da so začeli vsaj razmišljati o prenovi.

Zadnji dan se je spet začel z odličnim predavanjem:
Govoril je o problematiki varnosti na spletu - kaj sploh je varnost, o težavnosti delitve na "navadne" in spletne nevarnosti. Omenil je raziskavo EU Kids Online in izrazil žalost, ker v njej ni sodeloval noben knjižničar. V pogledu naprej je govoril o varnosti kot kolektivni pozornosti ter o tem, da mora biti ta tematika osredotočena dejansko na otroke in ne na neke zastarele koncepte otroštva.

Udeležil predstavitve štirih novih metod pri raziskovanju:

Za konec pa sem se udeležil še treh predstavitev:
Pri zadnjem spet nismo nič govorili o makerspace-ih ampak o obliki izobraževanj za knjižničarje, ki vodijo makerspace v knjižnici. Vendar je bilo predstavljenih veliko zanimivih in praktičnih rešitev. Projekt ima tudi svojo spletno stran: https://www.simpleinteractions.org kjer je veliko gradiva.

Vabim vas, da si ogledate še druge moje tvite:
https://twitter.com/search?q=(%23colis10)%20(from%3Abiblioblog_si)&src=typed_query&f=live

Ter tudi tvite drugih udeležencev konference:
https://twitter.com/search?q=%23colis10&src=typed_query&f=live

15.6.19

Usposabljanje na delovnem mestu na uredništvu revije Stripburger

Te zanima strip? Na uredništvu revije Stripburger omogočajo plačano usposabljanje v obsegu 174 ur.

K prijavi vabijo brezposelne oziroma težje zaposljive posameznike in posameznice iz vzhodne kohezijske regije (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, JV Slovenija, Primorsko-notranjska).

K sodelovanju vabijo vse, ki vas zanima pridobivanje raznolikih znanj s področja vodenja specializirane knjižnice in urejanja knjižničnega gradiva. Zaželene so izkušnje, predvsem pa veselje do tovrstnega dela.

S kratko predstavitvijo se javite na stripburger@gmail.com najkasneje do 26. junija 2019.

15.3.19

DELOVNO MESTO Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž

JAVNA OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
Članica: Univerza v Ljubljani,  Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana
Razpisano delovno mesto Samostojni strokovni delavec VII/2-II; J017103 M/Ž
Ob prijavi dopišite, da se prijavljate na delovno mesto v Osrednji družboslovni knjižnici. 
Pogoji za opravljanje dela:
  • Univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali druga bolonjska stopnja – praviloma družboslovne smeri ali bibliotekarstva
  • aktivno znanje slovenskega jezika
  • aktivno znanje angleškega jezika (stopnja C2 - Skupni evropski jezikovni okvir)
  • izkušnje z delom v visokošolski knjižnici
  • opravljen bibliotekarski strokovni izpit
Kratek opis dela in nalog:
Splošni opis:
  • samostojno načrtuje in opravlja strokovna dela na svojem delovnem področju
  • samostojno izvaja operativne naloge delovnega področja
  • administrativno vodenje dela,
  • informacijsko svetovalno delo,
  • priprava in zbiranje podatkov,
  • spremlja informacije in novosti s svojega delovnega področja
  • samostojno opravlja druge naloge, ki vsebinsko sodijo v širše področje delovnega mesta po nalogu nadrejenega
Podrobni opis:
  • sodelovanje s partnerji knjižnice iz tujine
  • sodelovanje pri izobraževalnih dejavnostih knjižnice
  • sodelovanje pri razvoju in izvajanju e-storitev za uporabnike
  • sodelovanje pri projektih, razstavah in promocijskih dejavnostih knjižnice
  • sodelovanje pri aktivnostih East Asia Resource Library
  • sodelovanje pri evalvaciji knjižničnih e-virov in e-storitev
  • informacijska in referalna dejavnost ter drugo delo z uporabniki
  • nadomeščanje na izposoji
Rok za prijavo: 15. 3. 2019 do 29. 3. 2019
Kandidat posreduje prošnjo,  CV in dokazilo o izobrazbi. Kandidat lahko vlogo posreduje po elektronski pošti
Računalniški programi:  napredno znanje MS Office aplikacij,  moduli v sistemu COBISS, poznavanje orodij za oblikovanje predstavitev, spletno komuniciranje

Funkcionalna znanja in ostale zahteve: zaželeno znanje drugega tujega jezika, zaželene licence COBISS3, komunikacijske in organizacijske sposobnosti, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, kreativnost in zanesljivost, odgovornost pri prevzemanju nalog in vestnost pri delu.
Delovno razmerje: Zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom 100% oziroma 40 ur/teden, s poskusno dobo 3 mesecev, občasno izmensko delo na izposoji.
"Univerza v Ljubljani spodbuja enakost spolov pri zaposlovanju in delu
Kontaktna oseba na članici: Ime in priimek: Klemen Izda, Telefonska številka: 01/ 58 05 137, E-mail: