Srečanje se je pričelo s predavanjem Darka Majcenoviča, ki nas je opozoril, da je pomembno razlikovati med e-knjigami kot vsebino in e-bralniki, kot napravami za branje e-knjig. Obstaja mnogo naprav za branje e-knjig, tako se poleg bralnikov lahko odločimo tudi za namizne računalnike, prenosnike, tablične računalnike, pametne mobilne telefone …. Prenosi na tovrstne naprave so vprašljivi in prihaja do omejevanja, kje in kako lahko e-knjige uporabljamo ter s kakšnimi napravami. Pri zaslonih ločimo barvne (LCD) zaslone in črno-bele (Eink). Značilnost bralnih zaslonov je, da imajo osvetljeno ozadje ter da pri nalaganju novih vsebin nanje ne prihaja do zamud, pri prikazovanju slike. Črno-beli zasloni so nasprotno pasivni in počasnejši pri prikazu novih vsebin, a se pri močni sončni svetlobi ne bleščijo, saj ne uporabljajo lastne svetlobe iz ozadja.
Potrebna je redefinicija pojma knjiga in nova določitev definicije za pojem e-knjiga, ki v digitalnem okolju (najpreprosteje) ustreza računalniški datoteki. Omeniti velja tudi t.i. varnostne sisteme proti kopiranju. Amazon npr. omejuje dostopnost e-knjig glede na geografski prostor. (Zaradi vprašanja avtorskih pravic.) Rešitev se ponuja v programih za pretvorbo oz. pretočnost e-knjig, ki omogočajo branje na različnih napravah in v različnih formatih. Nasprotno pa obstajajo tudi odprte knjigarne, katerih vsebine delujejo na vseh zgoraj naštetih napravah, kakršna je na primer spletna knjigarna Ebooks.com.
Potrebna je redefinicija pojma knjiga in nova določitev definicije za pojem e-knjiga, ki v digitalnem okolju (najpreprosteje) ustreza računalniški datoteki. Omeniti velja tudi t.i. varnostne sisteme proti kopiranju. Amazon npr. omejuje dostopnost e-knjig glede na geografski prostor. (Zaradi vprašanja avtorskih pravic.) Rešitev se ponuja v programih za pretvorbo oz. pretočnost e-knjig, ki omogočajo branje na različnih napravah in v različnih formatih. Nasprotno pa obstajajo tudi odprte knjigarne, katerih vsebine delujejo na vseh zgoraj naštetih napravah, kakršna je na primer spletna knjigarna Ebooks.com.
Sledile so društvene novice, ki nam jih je predstavila Maja Božič. Društvo DBL trenutno šteje 365 članov, od tega 320 zaposlenih, 22 upokojencev, število študentov pa se je iz 2 letos dvignilo na 26 študentov. V letošnjem letu smo se lahko udeležili dveh srečanj organiziranih preko društva. Na prvem se je govorilo o drobnem tisku, glavna tema drugega pa je bila gradnja in oprema knjižničnih prostorov. Kot gostja se nam je pridružila tudi Sabina Fras Popović- trenutna podpredsednica ZBDS. Obljubila nam je, da se bodo tudi v prihodnje v zvezi trudili in skušali opozarjati na pomembnost knjižnic. Ponovno bodo skušali ustanoviti sindikat. Ministrstvo za kulturo pa pričakuje njihov dokončni program za prihodnje leto do 23.12. 2011.
Po društvenih novicah je sledilo predavanje Mihe Kovača. Statistično po razširjenosti e-knjig v svetu napram Evropi, vodijo ZDA s 16% , sledi jim Velika Britanija s 9,4%, pomembna pa je tudi Južna Koreja. Za Japonsko in Kitajsko podatkov trenutno še ni, a se branje e-knjig preko iPodov tam bliskovito širi. Ocene za Slovenijo kažejo, da pri nas preko e-bralnikov bere približno 3000-4000 ljudi. Število e-naslovov v ZDA presega 1 milijon, Nemčija razpolaga z 80.000 naslovi, Kitajska z 270.000, Slovenija pa z 300 naslovi. (Podatki veljajo za poletje 2011). Za velike e-knjižne uspešnice pa je slovenski trg absolutno premajhen. Ocene kažejo, da bo do leta 2018 v ZDA kar 80% knjig obstajalo zgolj še na digitalnih nosilcih. Na račun e-knjig je trg mehko vezanih knjig najbolj na udaru. Tako je stopnja prodanih mehko vezanih knjig padla za 16%, med tem ko se je stopnja prodanih e-knjig v ZDA povečala za 160% na leto. Število izdanih knjig je sicer vedno večje, a se te prodajajo bo vedno nižjih cenah. Amazon s svojo ponudbo knjig, ki se prodajajo po nižjih prodajnih cenah kot drugod, bije bitko z zidanimi ustanovami, v katere je potrebno poleg knjigarn šteti tudi knjižnice.
Pri prodaji e-knjig igrajo metapodatki izredni pomen, saj pomenijo kompilacijo vseh zapisov o knjigi, ki so se zgodili. Gre za izredno pomembno marketinško orodje, saj več kot je teh metapodatkov, bolj je knjiga najdljiva in se s tem tudi bolje prodaja. Od metapodatkov je odvisnih kar 40-80% prodaje, slabi metapodatki pa pripomorejo k 50% zmanjšanju le-te.
Prof. Kovač je med drugim tudi omenil, da je branje v angleščini v Sloveniji vse bolj razširjeno, in to prav tako na področju splošne literature, kakor seveda v akademskem okolju. Knjigarne v tujini pa postajajo vse bolj podobne knjižnicam, saj služijo kot neke vrste čitalnice, kjer si kupci ogledajo tiskano gradivo, ki si ga kasneje kupijo v elektronski obliki. Po Kovačevih besedah naj bi trg e-knjig v Evropi dodobra zaživel v naslednjih treh letih. Število klasičnih knjižnic in knjigarn se bo pri tem drastično zmanjšalo. Prav tako se bodo morale v Evropi zmanjšati tudi cene e-knjig. Branje v angleščini tu predstavlja zelo pomembno točko. Pojem knjige se bo v naslednjih letih bistveno spremenil. Tudi del poklicev vezanih na knjigo bo izginil. Nekatere knjigarne bodo začele ( in v tujini že ) funkcionirati kot napol knjižnice. Zasebnega in nenadzorovanega branja ni več, saj ponudniki e-bralnikov vedo in vodijo statistike o tem, kakšno gradivo ter na kakšen način berejo njihovi kupci. Leti 2012 in 2013 sta tako ključni za preživetje knjižnih ustanov v Sloveniji in zahtevata konstruktivno sodelovanje založnikov in knjižničarjev. Ob vsem tem pa še vedno ne vemo kaj e-knjiga pravzaprav točno predstavlja.
V odmoru je Igor Andrin navzočim predstavil e-bralnike v knjižnici MKL sledila je okrogla miza v kateri so s svojimi prispevki sodelovali Tilen Mandelj, Srecko Bončina, Mario Pušič ter Rok Gregorin, vlogo moderatorja pa je prevzel Janez Kanič.
Po Kaničevih besedah e-knjiga ni nekaj novega, saj živi že približno 40 let. Potrebna je redefinicija elektronske knjige, pri kateri Angleži in Američani ločijo med elektronsko in digitalno knjigo.
G. Andrin nam je predstavil izposojo e-bralnikov v MKL. Šlo je za uspešen projekt, ki so ga izvajali do aprila l. 2010. Izposojali so 5 bralnikov, s po 10 naslovov na vsakem. Po aprilu 2010 so začeli izposojati e-knjige na željo uporabnikov. Povpraševanje po e-knjigah jih je presenetilo predvsem iz strukture uporabnikov, saj kar ¼ predstavlja upokojence. Ti so bili predvsem navdušeni nad preprostostjo uporabe. Izvedeli smo, da so že 2 leti omejeni na 50 stalnih naslovov. Za potrebe uporabnikov bodo morali razširiti ponudbo e-knjig. Žal med samim predavanjem nismo izvedeli ničesar o tem, kako poskrbijo za fizično varnost naprav ter kakšne sankcije izvajajo ob morebitnem poškodovanju le-teh.
Mario Pušič, ki prihaja iz Fotospring Archive Centra nam je nato v nadaljevanju pripravil predstavitev izdelave e-knjig. Pomembno se je zavedati, da prava e-knjiga ni preprosta datoteka v pdf formatu. Predlagal je vzpostavitev ene platforme za e-knjižno distribucijo, kar so kolegice iz občinstva z veseljem sprejele. Vzpostavila naj bi se ena skupna digitalna multimedijska knjižnica, kot skupen projekt za vse, s konzumacijo vsebin.
Rok Gregorin iz MK nam je predaval o pomembnosti metapodatkov tako za knjižničarje, kot predvsem za založnike. Katalogizacija predstavlja pomembno marketinško ogrodje v založništvu. Težave nastopijo, ker so podatki še vedno zbrani v različnih informacijskih sistemih. Večina slovenskih založnikov se do nedavno z metapodatki tudi ni ukvarjala, saj jih za svoje delo ni potrebovala. Kot rešitev so knjigotržci pred nekaj leti vzpostavili lasten uporabniški vmesnik, kjer založniki ročno vpisujejo nekaj osnovnih metapodatkov za posamezno gradivo. Iz občinstva je prišlo do vprašanja zakaj metapodatkov ne izdelujejo knjižničarji primarno in protiargumenta, da založba prej pridobi primarno gradivo ter so založniki tisti, ki naj bi poskrbeli za pravilnost in zadostno kakovost zapisov.
Sledilo je predavanje Tilna Mandlja o e-knjigah v visokošolskih knjižnicah. Uporaba e-knjig v sklopu akademskega okolja je bistveno večja, v primerjavi z splošnimi knjižnicami. Gre za družbeni funkcionalni model, pri katerem se moramo mi prilagajati današnjim uporabnikom in ne obratno. V CTK tako velja mantra: »Kjer so uporabniki, tam (moramo biti) smo mi!« Pomembna raziskava iz tujine, ki se ukvarja z uporabnostjo e-knjig v knjižnicah je Survey of Penetrition and Use. V CTK so opazili, da je bila uporaba e-knjig v začetku večja, kot uporaba e-časopisov (ponudnik Springer). Še vedno se spopadajo z izzivi, kot so ddv, arhiviranje, nabavna politika in »know-how«.
Okrogla miza se je zaključila s predavanjem Srečka Bončina in predstavitvijo izposoje e-knjig preko NUK-ovega metaiskalnika "mEga iskalnik NUK". E-knjige se nahajajo v pdf formatu, v kratkem bodo vzpostavili tudi format epub. Slovenskih naslovov trenutno še ne ponujajo. Nabor knjig, ki jih trenutno ponujajo pa se giblje okoli števila 4000.
Sama se štejem pod digitalne domorodce, čeprav sem kar se tehničnih vsebin tiče še vedno precejšen laik, a priznavam, da mi je bila vsebina predavanj v večini že znana in morda na trenutke tudi malce prepoljudna. Najbolj se strinjam s mislijo g. Kovača, da zasebnega in nenadzorovanega branja ni več. Vendar sem pri tem nasprotnega mnenja. Menim, da kar se tiče izobraževanja mladega prebivalstva to pomeni velik plus, saj raznorazne notranje povezave v besedilu širijo lažjo dostopnost do informacij, ki si jih mladi bralci zaradi njihove vedoželjnosti z veseljem pogledajo in si jih nato tudi zapomnijo. Menim, da mora biti stopnja koncentracije med skakanjem iz vsebine na vsebino še toliko večja, saj bi se drugače izgubili v primarnem besedilu.
Nekaj govora je bilo tudi o knjižnih naslovnicah, za katere menim, da v digitalnem svetu izgubljajo svoj namen in so tako rekoč nepotrebne, zamenjali pa jih bodo metapodatki. V prihodnosti bo tako več sojenja e-knjig po vsebini ter ne po platnicah. Vzpostavilo pa se bo večje zaupanje v (spletnega) avtorja in spletno založbo.
Nekaj govora je bilo tudi o knjižnih naslovnicah, za katere menim, da v digitalnem svetu izgubljajo svoj namen in so tako rekoč nepotrebne, zamenjali pa jih bodo metapodatki. V prihodnosti bo tako več sojenja e-knjig po vsebini ter ne po platnicah. Vzpostavilo pa se bo večje zaupanje v (spletnega) avtorja in spletno založbo.
Srečanje je bilo prijetno in vsekakor tudi koristno za vse navzoče. Pogrešala sem zgolj predavanja o sami izdelavi e-knjig, ali pa kratka navodila za vzpostavitev platforme. Menim da ima poleg sodelovanja knjižničarjev in založnikov, ključnega pomena tudi sodelovanje s računalničarji, ki se vse premalokrat poudarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar