Strani

Prikaz objav z oznako predavanja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako predavanja. Pokaži vse objave

4.6.20

Prireditve v knjižnicah


Avtorica prispevka: Nina Svetelj, vodja službe za prireditve, Mestna knjižnica Kranj

Knjižnice smo v zadnjih letih postale pomemben ponudnik kulturnih vsebin, med katere sodijo predavanja, pogovori, potopisi, delavnice, razstave, izobraževanja, … Dogodki so brezplačni in zelo raznoliki. Ponudba prireditev seveda odseva politiko knjižnice, saj so te širše oglaševane, da privabijo obiskovalce. Vsaka knjižnica vodi svojo politiko ali pa se odziva zgolj na ponudbe, ki redno prihajajo na elektronske naslove knjižnic.

Skozi leta smo iz enega dogodka na mesec v Mestni knjižnici Kranj prišli na minimalno tri dogodke za odrasle na teden. Poleg tega so se vsak dan organizirale tudi prireditve za otroke. Taka množica dogodkov hote ali nehote seveda sporoča javnosti pogled knjižnice na svet okoli sebe. Prva stvar, ki smo se je morali naučiti, je bila sposobnost reči "ne, tega ne želimo v naši knjižnici." Naslednje pa je bilo uredniško iskanje prireditev oziroma gostov, ki jih kot knjižnica predstavljamo v našem lokalnem okolju. Seveda se hkrati odzivamo tudi na ponudbe, ki jih redno prejemamo, saj vsemu sami seveda ne moremo slediti.

V Mestni knjižnici Kranj sezona rednih prireditev poteka od sredine septembra do konca maja. Poleti naredimo koncept rednih sklopov in jim določimo termine, ki se jih poskušamo držati čez sezono. Če se vmes pojavi aktualna tema, ki jo želimo nagovoriti, se temu prilagodimo. Sem sodi na primer Teden splošnih knjižnic, praznovanje Prešernovega dne v Kranju, domoznanski september, svetovni dan prostovoljcev …

Dogodke delimo na več kategorij. Take, kjer knjižnica nastopi kot organizator in poskrbi za ves protokol - to pomeni, da naredi koncept in izbere ter povabi goste. Druge dogodke pripravljamo kot soorganizatorji in se pred izvedbo domenimo za način sodelovanja. Občasno se v naši knjižnici odvijejo tudi dogodki, kjer je organizator samo zunanji izvajalec. V tem primeru uredniško presodimo ali dogodek sodi v naš program ali ne. Če se zanj ne odločimo, se lahko izvajalec odloči za najem dvorane, vendar dogodka ne uvrstimo v program knjižnice.

V knjižnici imamo dvorano s 150 sedeži, ki je zelo zanimiva tudi za zunanje uporabnike. Zaradi velikega zanimanja smo v Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja opredelili določene možnosti oziroma omejitve:

VIII. UPORABA RAČUNALNIKOV, OPREME IN PROSTOROV

37. člen 

...
Prostore knjižnice, ki so namenjeni računalniškemu usposabljanju (učilnice) in prireditvam (dvorana, pravljična soba, ustvarjalna soba) lahko knjižnica v skladu z veljavnim cenikom oddaja v najem.

Neprofitne organizacije, ki imajo sedež v Mestni občini Kranj, lahko brezplačno enkrat letno v času
odprtosti do tri ure uporabljajo dvorano v Knjižnici Globus za prireditve, ki imajo kulturni, izobraževalni, informativni, razvedrilni ali drug značaj, ki je v skladu z dejavnostjo in poslanstvom knjižnice.
Mestna občina Kranj lahko uporablja dvorano knjižnice brezplačno.
Prostori knjižnice se ne morejo uporabljati za verske obrede in shode političnih strank.
Brezplačna uporaba dvorane je možna samo za prireditve, za katere se ne pobira vstopnina, kotizacija ali drug finančni prispevek in nimajo komercialnega značaja.
Zveze društev knjižničarjev Slovenije, združenja knjižnic in regionalna knjižničarska društva s sedežem na Gorenjskem lahko uporabljajo dvorano knjižnice za strokovna srečanja brezplačno.

Če dvorano oddamo v najem, to pomeni, da oddamo le prostor. Promocija je na strani organizatorja. Ker pa so se pojavile težave uporabnikov s preverjanjem lokacije dogodka, smo na naši spletni strani dodali gumb "Dvorana v najemu", kjer prikažemo le datum in uro dogodka ter povezavo na njihov spletni dogodek ali stran, če ta obstaja. Pomembno je, da je dogodek v iskalniku najdljiv, vendar je hkrati jasno razvidno, da dogodek ni v organizaciji knjižnice.

Oddajanje dvorane v najem za Mestno knjižnico Kranj ne pomeni bistvenega finančnega priliva. Zanimanje zanjo je predvsem zaradi njenih značilnosti (oprema, velikost, lokacija …), ki drugje v centru mesta ni na voljo. Na ta način damo možnost tudi organizacijam, ki niso nujno neprofitne, da v mestu proti plačilu najamejo primerno lokacijo.

Enotna politika prireditev oziroma dogodkov vseh splošnih knjižnic je problematična, saj je odvisna od mnogih dejavnikov: finančnih, prostorskih in kadrovskih zmožnosti posamezne knjižnice, strukture lokalnega okolja, ostale kulturne ponudbe v okolici, občinskega pogleda na delo knjižnic …

Mislim, da se ne motim preveč, če rečem, da bi si vsi organizatorji prireditev občasno želeli nekih splošnih usmeritev, ki bi dajale jasno sliko, kako ravnati v določeni situaciji. Vendar je naloga težja, kot se zdi na prvi pogled, saj ima vsaka knjižnica specifično situacijo in vsaka prireditev svoj kontekst.

Nina Svetelj, 
vodja službe za prireditve, 
Mestna knjižnica Kranj

11.3.20

Dogodki v splošnih knjižnicah - je sploh kje meja?

Na Facebook strani ene od splošnih knjižnic smo zasledili, da bo v knjižnici potekalo:
"...Edino predavanje, na katerem je nor tisti, ki še vedno misli, da nezemljani ne obstajajo... Pogovor o vesoljskih bazah, skritih sistemih, civilizacijah, pomembnejših dogodkih, ki se dogajajo prav zdaj in drugih stvareh, ki jih ne najdete na nobeni strani, v nobeni knjigi, saj je Matjaž v direktni telepatski povezavi z višjimi bitji in je izbran, da posreduje skrite informacije..." 
Dogodek se odvija v knjižnici. Knjižnica mu daje platformo, s tem podporo in z njim deli ugled! Nikogar ne zanima kdo točno je organizator in pod kakšnimi pogoji je knjižnica oddala prostore. Na straneh organizatorja smo zasledili celo, da je organizator zahteval 20 EUR prispevka!
Pred časom smo zasledili tudi, da v knjižnicah predstavljajo "čudežno" zdravilno prakso. Tega bo žal vedno več.

Je to prav? Je to dobro za ugled knjižnice?  Knjižnica bi morala od organizatorja zahtevati, da na vseh oglasih napiše, da knjižnica ni organizator in ne podpira vsebine. Knjižnica v našem primeru pa je ta dogodek celo oglaševala na svoji Facebook strani!

V kolikor knjižnica komercialno oddaja prostore, mora to delati pod pogoji, ki so določeni v zakonodaji in tako ne more diskriminirati med najemniki. Vendar to postavlja knjižnico v zelo slabo luč. Kakšen je torej razlog, da knjižnica sploh daje prostore v najem? Ali to lahko škoduje njeni podobi? Ali finančne koristi odtehtajo težave z ugledom?

Ali bi bila rešitev za knjižnice, da je knjižnica vsakič so-organizator? Tako bi lahko enostavno določila pogoje kakšni dogodki se lahko odvijajo v prostorih knjižnice.

Po našem mnenju bi morali na vsa ta vprašanja dobiti odgovore v etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, ki bi lahko pomagal knjižnicam pri odločitvah, kakšne vsebine se lahko odvijajo v njihovih prostorih. Pa si knjižnice z njim pri teh vprašanjih sploh ne morejo pomagati. Po slovenski navadi pa se je vodstvo knjižnice zavilo v molk in ne daje izjav.

Slišali smo tudi (ne)argument, da je vsaka stvar dobrodošla v knjižnicah, dokler je interes. Želimo si, da se knjižnicam s tem neha kvariti ugled! Enaka problematika se pojavlja tudi pri nabavni politiki v knjižnicah, saj so (domnevamo zaradi interesa) dostopne tudi anonimne neonacistične vsebine! Kar je seveda povsem nesprejemljivo. Tudi tu si ne moremo pomagati z etičnim kodeksom. Morda pa bi bila dobra razprava o njegovi razširitvi? Morda na ZBDS?

Kako pa imate to urejeno v vaši knjižnici? Se vam zdi primerno?

1.9.15

Pravo v dobi velikega podatkovja : ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?


Dne 31.8.2015 se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal kolokvij na temo velikega podatkovja v sodstvu. Uvodni nagovor je vodil izr. prof. dr. Matjaž Jager (direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), katerega glavna misel je bila, da veliko podatkovje prinaša bolj humano reševanje sodnih problemov. 

 doc. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo: Uvod v kolokvij in predstavitev raziskave »Pravo v dobi velikih podatkov« 

Veliko podatkovje ni nekaj novega. Evropska komisija je o njem podala mnenje, da smo priča novi industrijski revoluciji, za nove ideje in rešitve ali bolj natančno za napovedovanje prihodnjih dogodkov. Raziskovalni projekt »Pravo v dobi velikih podatkov« je v Sloveniji financiran s strani ARRS. G. Završnik je izpostavil pametna mesta, kjer državljani služijo kot senzorji, preko katerih se s pomočjo povezav na internet zbira podatke o njihovem vedenju. Podobno deluje tudi internet stvari, pri katerem je posamezna naprava (npr. hladilnik) povezana s spletom, preko katerega uporabnik dobi povratne informacije o možnih rešitvah. (npr. Zmanjkalo je masla, kupi ga!) Fascinantno je tudi dejstvo, da kar 70% vsega delovanja političnega sistema v ZDA opravljajo računalniki. Veliko podatkovje se uporablja na področjih kot so: nadzor javne porabe (npr. Supervizor), naročnine, ločitve, »off-line« trgovina, inteligentna video-analitika, povezana prodaja artiklov (ang. Guess), tarčni sistem (ang. Target), predvidevanje izbruhov pandemij, … 
Novosti, ki jih veliko podatkovje prinaša so predvsem v napovedih, ali ritmičnih napovedovanjih in ponovni rabi podatkov. Odpira se tudi veliko tem za debato glede lastništva podatkov, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in varnosti podatkov. 
Izzivi in tveganja nastopajo pri izgradnji algoritmov, diskriminaciji in družbenem sortiranju, nezaželeni asimetriji informacij. Ukvarjamo se z »algoritmično vojno« proti kriminaliteti, transparentnostjo odločanja ( računalnik proti sodnik) in prevzemanjem odgovornosti za odločitve (računalnik/sodnik/ matematiki, ki so sestavili algoritem), Tako v sodstvu prehajamo iz ex post facto v ex ante preventivne ukrepe. 

 doc. dr. Jure Leskovec, Univerza Stanford (ZDA): Zakaj se sodniki motijo? Uporaba pristopov velikega podatkovja v pravosodnem sistemu  

G. Leskovec je predstavil projekt izdelave programa, ki pomaga pri odločanju o napotitvi obsojenca v pripor. Sodniki namreč ocenjujejo verjetnost, da bo obtoženi storil novo kaznivo dejanje. Gre za napoved prihodnosti, saj tu sodnik ne odloča o krivdi, ampak o prihodnjem obnašanju obtoženca. Pri projektu so ustvarili 4 različne podatkovne baze različnih kazenskih primerov, pri čemer so izhajali iz kriminalne kartoteke obtoženca. Uporabljali so 40 v naprej določenih administrativnih karakteristik obsojencev, zato sodnikove napovedi niso nujno skladne z odločitvijo računalnika. Računalnik ima namreč dostop zgolj do neke podmnožice podatkov s katero razpolaga sodnik. Napovedati so želeli dogodke kot so: 1.) obtoženi ne bo prišel na sojenje, 2.) obtoženi bo storil novo kaznivo dejanje, 3.) obtoženi bo storil novo nasilno kaznivo dejanje, 4.) ali se lahko zgodi nekaj od zgoraj naštetega. Podatki zajemajo 362.713 primerov iz Kentucky-ja in 1.116.946 primerov iz zveznega podkazenskega sistema ZDA, ter veljajo za obdobje oktober 2008. 
Njihova metodologija je vsebovala veliko število obtožencev opisanih s karakteristikami, za katere vemo koliko in katere so izpustili ter katere ne. Bazo podatkov so razdelili na dva dela od katerih je bila prva polovica namenjena učenju, druga pa napovedi storitve ponovnega kaznivega dejanja. Napovedni sistem je vseboval odločitvena drevesa, v katerih se v listih nahajajo verjetnosti, da obtoženec ne bo storil kriminalnega dejanja med čakanjem na sojenje.



Težava tu nastopi, ker le za obsojenca, ki smo ga izpustili vemo, ali bo na prostosti v resnici storil kakšno kaznivo dejanje ali ne. Rešitev pa je v tem, da za priprte ljudi skušamo ocenit verjetnost storjenega prekrška v prihodnosti. Rezultati analize so pokazali, da sodniške odločitve prinesejo k 17% kriminalu, odločitve računalnika pa ta odstotek znižajo na 10%. 
V drugem primeru so namesto, da bi napovedovali, kaj bo naredil obtoženec, zgradili model, ki posnema sodnika. Model bi premagal sodnika le v primeru, če le-ta napačno uporablja subjektivne karakteristike. Rezultati so pokazali, da računalniški model sodnika človeškega sodnika premaga za 35%. 
Ideja je, da gre pri dotičnem projektu za novo orodje, ki pripomore k razumevanju različnih področji, kjer ljudje sprejemajo odločitve. Moč algoritmov se kaže predvsem v tem, da pomagajo razumeti ali so človeške odločitve napačne in hkrati skušajo pomagati pri pravilnih odločitvah.

dr. Matej Kovačič, Institut Jožef Stefan: Zakonodajni monitor 
Zakonodajni monitor je projekt Inštituta Jože Štefan. Njihova ideja je bila, kako nestrukturirane podatke povezati v nek celoten sistem. Zajema podatke od  kako se je pojavila potreba po novem zakonu, odzivih in spremembah v parlamentu, do kako se je zakonodaja spreminjala ter kako se je v praksi uporabljala. Stran je trenutno še v testni rabi, zajema pa sklope: zakonodajna sled, pregled poslancev in lobistični stiki. V prihodnje želijo vsak zakon razbiti na posamezne odstavke in omogočiti vpogled kako so se posamezni členi spreminjali skozi čas ter kakšni so bili vplivi med sprejemanjem posameznih členov zakonov na dotični zakon. Zaradi nestrukturiranosti podatkov so primorani uporabljati metode umetne inteligence. V prihodnost želijo vključiti tudi statistike kriminalitete in iskalnik po sodnih odločitvah.
Predavanja so se  zaključila z okroglo mizo.

Iz bibliotekarskega stališča  pa so zanimiva predvsem glede tega, ker odpirajo številna nova vprašanja na temo obdelave velikega podatkovja, njihovega lastništva, tako varstva, kakor varnosti podatkov in pojmovanja napovedi dogodkov s pomočjo ustreznih matematičnih algoritmov.

5.2.15

Glasno zagovorništvo knjižnic - množično odprto spletno predavanje

Ta teden se je začelo brezplačno množično odprto spletno predavanje o zagovorništvu knjižnic - Library Advocacy Unshushed. Ni še prepozno, da se prijavite! Organizira ga Univerza v Torontu v okviru edX.



Knjižnice morajo vedno bolj jasno in glasno zagovarjati svoje storitve, virov pa je vedno manj. Na predavanju bodo tudi praktični nasveti in primeri dobrih praks.

Učni program je v angleščini na voljo tukaj:
http://courses.edx.org/c4x/University_of_TorontoX/LA101x_2/asset/LA101X__2015__Syllabus.docx

Upam, da se srečamo! Jaz sem že izpolnil prvi test :)

9.10.13

Dobra zgodba ima dober uvod

Osrednji jesenski dogodek ZBDS poteka med 17. in 19. oktobrom v Laškem.
Sooblikovalo ga bo 38 predavateljev, 210 udeležencev in ? (majhna skrivnost) nagrajencev.

Z nami bodo zanimivi gostje,
ki bodo obogatili kulturni program in
nam predstavili pogled naprej, nazaj in tudi drugam.

Dobra zgodba ima dober uvod

Naš uvod je predavanje osrednjega gosta mag. Stephena Abrama. Zagovorništvo knjižnic je več kot aktualna tema za vse knjižničarje v tem trenutku, zato si želimo do vas pripeljati tudi misli enega največjih strokovnjakov na tem področju.

Posebej bomo veseli vseh visokošolskih in specialnih knjižničarjev,
ki izginjajo iz seznamov in se izgubljajo nekje med administracijo.

Želimo si, da boste lahko premagali administrativne ovire in
bili z nami vsaj dve šolski uri in tako pridobili nekaj vsebin,
ki jih bo prinesel letošnji kongres ZBDS.

Vabimo vas, da se nam pridružite na uvodu v kongres ZBDS
v sredo, 16. oktobra ob 11. uri
v veliki dvorani (dvorana v pritličju) na Ministrstvu za kulturo,
Ljubljana, Maistrova ulica 10
.

Predavanje je dar,
ki naj vam prinese energijo,
da še naprej bijete bitko za svojo knjižnico.

1.3.12

Predavanje o restavriranju knjižnih vezav 18. stoletja

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vabi na predstavitev

KONSERVIRANJE–RESTAVRIRANJE KNJIŽNIH VEZAV
18. STOLETJA IN NJIHOVA UPORABA

Blanke Avguštin Florjanovič in Darje Harauer

Konservatorsko-restavratorska stroka, katere temeljno poslanstvo je ohranjanje kulturne dediščine na najrazličnejših področjih, je v vseh pogledih zapletena in interdisciplinarna panoga. Konserviranje – restavriranje knjižnih vezav je mlajša konservatorska disciplina in se ukvarja z ohranjanjem številčno in vsebinsko izredno bogatega področja naše kulturne dediščine. Na prvi pogled se zdi, da so knjige manj izpostavljene uničenju kot druga dediščina, pa vendarle so pogosto uporabljene, transportirane in razkazovane in že zato podvržene mnogim poškodbam.

V 18. stoletju, ki mu bo namenjena kratka predstavitev, poznamo tako kot dotlej različne tipe še vedno kvalitetnih knjižnih vezav. Prav to obdobje je mejno, saj mu sledi upad kvalitetnih materialov in tehnik vezav.

Predstavitev bo v torek, 6. marca 2012, ob 12. uri v prostorih Centra za konserviranje in restavriranje pri Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana .

Vludno vabljeni!