Prireditve v knjižnicah

Avtorica prispevka: Nina Svetelj, vodja službe za prireditve, Mestna knjižnica Kranj

Knjižnice smo v zadnjih letih postale pomemben ponudnik kulturnih vsebin, med katere sodijo predavanja, pogovori, potopisi, delavnice, razstave, izobraževanja, … Dogodki so brezplačni in zelo raznoliki. Ponudba prireditev seveda odseva politiko knjižnice, saj so te širše oglaševane, da privabijo obiskovalce. Vsaka knjižnica vodi svojo politiko ali pa se odziva zgolj na ponudbe, ki redno prihajajo na elektronske naslove knjižnic.

Skozi leta smo iz enega dogodka na mesec v Mestni knjižnici Kranj prišli na minimalno tri dogodke za odrasle na teden. Poleg tega so se vsak dan organizirale tudi prireditve za otroke. Taka množica dogodkov hote ali nehote seveda sporoča javnosti pogled knjižnice na svet okoli sebe. Prva stvar, ki smo se je morali naučiti, je bila sposobnost reči "ne, tega ne želimo v naši knjižnici." Naslednje pa je bilo uredniško iskanje prireditev oziroma gostov, ki jih kot knjižnica predstavljamo v našem lokalnem okolju. Seveda se hkrati odzivamo tudi na ponudbe, ki jih redno prejemamo, saj vsemu sami seveda ne moremo slediti.

V Mestni knjižnici Kranj sezona rednih prireditev poteka od sredine septembra do konca maja. Poleti naredimo koncept rednih sklopov in jim določimo termine, ki se jih poskušamo držati čez sezono. Če se vmes pojavi aktualna tema, ki jo želimo nagovoriti, se temu prilagodimo. Sem sodi na primer Teden splošnih knjižnic, praznovanje Prešernovega dne v Kranju, domoznanski september, svetovni dan prostovoljcev …

Dogodke delimo na več kategorij. Take, kjer knjižnica nastopi kot organizator in poskrbi za ves protokol - to pomeni, da naredi koncept in izbere ter povabi goste. Druge dogodke pripravljamo kot soorganizatorji in se pred izvedbo domenimo za način sodelovanja. Občasno se v naši knjižnici odvijejo tudi dogodki, kjer je organizator samo zunanji izvajalec. V tem primeru uredniško presodimo ali dogodek sodi v naš program ali ne. Če se zanj ne odločimo, se lahko izvajalec odloči za najem dvorane, vendar dogodka ne uvrstimo v program knjižnice.

V knjižnici imamo dvorano s 150 sedeži, ki je zelo zanimiva tudi za zunanje uporabnike. Zaradi velikega zanimanja smo v Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja opredelili določene možnosti oziroma omejitve:

VIII. UPORABA RAČUNALNIKOV, OPREME IN PROSTOROV

37. člen 

...
Prostore knjižnice, ki so namenjeni računalniškemu usposabljanju (učilnice) in prireditvam (dvorana, pravljična soba, ustvarjalna soba) lahko knjižnica v skladu z veljavnim cenikom oddaja v najem.
Neprofitne organizacije, ki imajo sedež v Mestni občini Kranj, lahko brezplačno enkrat letno v času
odprtosti do tri ure uporabljajo dvorano v Knjižnici Globus za prireditve, ki imajo kulturni, izobraževalni, informativni, razvedrilni ali drug značaj, ki je v skladu z dejavnostjo in poslanstvom knjižnice.
Mestna občina Kranj lahko uporablja dvorano knjižnice brezplačno.
Prostori knjižnice se ne morejo uporabljati za verske obrede in shode političnih strank.
Brezplačna uporaba dvorane je možna samo za prireditve, za katere se ne pobira vstopnina, kotizacija ali drug finančni prispevek in nimajo komercialnega značaja.
Zveze društev knjižničarjev Slovenije, združenja knjižnic in regionalna knjižničarska društva s sedežem na Gorenjskem lahko uporabljajo dvorano knjižnice za strokovna srečanja brezplačno.

Če dvorano oddamo v najem, to pomeni, da oddamo le prostor. Promocija je na strani organizatorja. Ker pa so se pojavile težave uporabnikov s preverjanjem lokacije dogodka, smo na naši spletni strani dodali gumb "Dvorana v najemu", kjer prikažemo le datum in uro dogodka ter povezavo na njihov spletni dogodek ali stran, če ta obstaja. Pomembno je, da je dogodek v iskalniku najdljiv, vendar je hkrati jasno razvidno, da dogodek ni v organizaciji knjižnice.

Oddajanje dvorane v najem za Mestno knjižnico Kranj ne pomeni bistvenega finančnega priliva. Zanimanje zanjo je predvsem zaradi njenih značilnosti (oprema, velikost, lokacija …), ki drugje v centru mesta ni na voljo. Na ta način damo možnost tudi organizacijam, ki niso nujno neprofitne, da v mestu proti plačilu najamejo primerno lokacijo.

Enotna politika prireditev oziroma dogodkov vseh splošnih knjižnic je problematična, saj je odvisna od mnogih dejavnikov: finančnih, prostorskih in kadrovskih zmožnosti posamezne knjižnice, strukture lokalnega okolja, ostale kulturne ponudbe v okolici, občinskega pogleda na delo knjižnic …

Mislim, da se ne motim preveč, če rečem, da bi si vsi organizatorji prireditev občasno želeli nekih splošnih usmeritev, ki bi dajale jasno sliko, kako ravnati v določeni situaciji. Vendar je naloga težja, kot se zdi na prvi pogled, saj ima vsaka knjižnica specifično situacijo in vsaka prireditev svoj kontekst.

Nina Svetelj, 
vodja službe za prireditve, 
Mestna knjižnica Kranj

Dogodki v splošnih knjižnicah - je sploh kje meja?

Na Facebook strani ene od splošnih knjižnic smo zasledili, da bo v knjižnici potekalo:

"...Edino predavanje, na katerem je nor tisti, ki še vedno misli, da nezemljani ne obstajajo... Pogovor o vesoljskih bazah, skritih sistemih, civilizacijah, pomembnejših dogodkih, ki se dogajajo prav zdaj in drugih stvareh, ki jih ne najdete na nobeni strani, v nobeni knjigi, saj je Matjaž v direktni telepatski povezavi z višjimi bitji in je izbran, da posreduje skrite informacije..." 

Dogodek se odvija v knjižnici. Knjižnica mu daje platformo, s tem podporo in z njim deli ugled! Nikogar ne zanima kdo točno je organizator in pod kakšnimi pogoji je knjižnica oddala prostore. Na straneh organizatorja smo zasledili celo, da je organizator zahteval 20 EUR prispevka!
Pred časom smo zasledili tudi, da v knjižnicah predstavljajo "čudežno" zdravilno prakso. Tega bo žal vedno več.

Je to prav? Je to dobro za ugled knjižnice?  Knjižnica bi morala od organizatorja zahtevati, da na vseh oglasih napiše, da knjižnica ni organizator in ne podpira vsebine. Knjižnica v našem primeru pa je ta dogodek celo oglaševala na svoji Facebook strani!

V kolikor knjižnica komercialno oddaja prostore, mora to delati pod pogoji, ki so določeni v zakonodaji in tako ne more diskriminirati med najemniki. Vendar to postavlja knjižnico v zelo slabo luč. Kakšen je torej razlog, da knjižnica sploh daje prostore v najem? Ali to lahko škoduje njeni podobi? Ali finančne koristi odtehtajo težave z ugledom?

Ali bi bila rešitev za knjižnice, da je knjižnica vsakič so-organizator? Tako bi lahko enostavno določila pogoje kakšni dogodki se lahko odvijajo v prostorih knjižnice.

Po našem mnenju bi morali na vsa ta vprašanja dobiti odgovore v etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, ki bi lahko pomagal knjižnicam pri odločitvah, kakšne vsebine se lahko odvijajo v njihovih prostorih. Pa si knjižnice z njim pri teh vprašanjih sploh ne morejo pomagati. Po slovenski navadi pa se je vodstvo knjižnice zavilo v molk in ne daje izjav.

Slišali smo tudi (ne)argument, da je vsaka stvar dobrodošla v knjižnicah, dokler je interes. Želimo si, da se knjižnicam s tem neha kvariti ugled! Enaka problematika se pojavlja tudi pri nabavni politiki v knjižnicah, saj so (domnevamo zaradi interesa) dostopne tudi anonimne neonacistične vsebine! Kar je seveda povsem nesprejemljivo. Tudi tu si ne moremo pomagati z etičnim kodeksom. Morda pa bi bila dobra razprava o njegovi razširitvi? Morda na ZBDS?

Kako pa imate to urejeno v vaši knjižnici? Se vam zdi primerno?

Lepo je v naši domovini biti... predsednik*

Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.
Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.

Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.
Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.
Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.

Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.

Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.


Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:
- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,
- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,
- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?
- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,
- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,
- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,
- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,
- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,
- moti me nenehno nerganje,
- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,
- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan,
- dvomim, da se je predsednica samo sebe predlagala. Navsezadnje je imela celo Alenka B. težave zaradi samokandidature,
- ne vem, to je treba vprašati na zvezi,
- kaj, če bi takšne razprave vodili malo bolj interno ... nisem brala vsega, sem pa prepričana, da ne sodi v javnost,...


Bi uganili, katera zveza je to? Ta zapis je v bistvu odveč, ker sem o Zvezi napisal že vse.

Naj citiram nek naključni Etični kodeks:
IV. člen
... Kadar mora knjižničar izbirati med interesi svoje ustanove in osnovnimi načeli poklicne etike, daje prednost etičnim načelom.
...
X. člen
Knjižničar ne zlorablja svojega delovnega mesta in položaja za osebno okoriščanje.


* V tem prispevku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

IFLA – Etični kodeks za knjižničarje in druge informacijske delavce

V zadnjih dveh letih je Iflina delovna skupina pripravila in izoblikovala mednarodni etični kodeks, ki je bil po številnih predlogih in spremembah sprejet avgusta letos kot Iflin Etični kodeks za knjižničarje in druge informacijske delavce. Smernice kodeksa so namenjene posameznikom pri njihovem delu pa tudi kot pomoč knjižničarskim društvom in združenjem, ki pripravljajo ali spreminjajo svoje lastne kodekse.

Novo sprejeti kodeks naj bi predvsem

• spodbujal razmišljanja o temeljnih načelih, na katerih lahko knjižničarji in drugi informacijski delavci oblikujejo razvojno politiko in razrešujejo strokovne dileme
• omogočal izboljšanje profesionalne zavesti in samozavedanja
• zagotavljal jasnost in preglednost nad temi dejavnostmi uporabnikom in družbi nasploh.

Kodeks se ukvarja s šestimi sklopi:

1. Dostopnost informacij
2. Odgovornost do posameznikov in družbe
3. Zasebnost, varovanje podatkov in transparentnost delovanja
4. Odprti dostop in intelektualna lastnina
5. Nevtralnost, osebna integriteta in strokovnost
6. Medčloveški odnosi

Na Iflinem spletišču sta dostopni skrajšana in integralna verzija besedila etičnega kodeksa. V angleščino je prevedenih tudi kakih 40 etičnih kodeksov knjižničarjev iz različnih držav, med njimi je tudi slovenski.