Dogodki v splošnih knjižnicah - je sploh kje meja?

Na Facebook strani ene od splošnih knjižnic smo zasledili, da bo v knjižnici potekalo:

"...Edino predavanje, na katerem je nor tisti, ki še vedno misli, da nezemljani ne obstajajo... Pogovor o vesoljskih bazah, skritih sistemih, civilizacijah, pomembnejših dogodkih, ki se dogajajo prav zdaj in drugih stvareh, ki jih ne najdete na nobeni strani, v nobeni knjigi, saj je Matjaž v direktni telepatski povezavi z višjimi bitji in je izbran, da posreduje skrite informacije..." 

Dogodek se odvija v knjižnici. Knjižnica mu daje platformo, s tem podporo in z njim deli ugled! Nikogar ne zanima kdo točno je organizator in pod kakšnimi pogoji je knjižnica oddala prostore. Na straneh organizatorja smo zasledili celo, da je organizator zahteval 20 EUR prispevka!
Pred časom smo zasledili tudi, da v knjižnicah predstavljajo "čudežno" zdravilno prakso. Tega bo žal vedno več.

Je to prav? Je to dobro za ugled knjižnice?  Knjižnica bi morala od organizatorja zahtevati, da na vseh oglasih napiše, da knjižnica ni organizator in ne podpira vsebine. Knjižnica v našem primeru pa je ta dogodek celo oglaševala na svoji Facebook strani!

V kolikor knjižnica komercialno oddaja prostore, mora to delati pod pogoji, ki so določeni v zakonodaji in tako ne more diskriminirati med najemniki. Vendar to postavlja knjižnico v zelo slabo luč. Kakšen je torej razlog, da knjižnica sploh daje prostore v najem? Ali to lahko škoduje njeni podobi? Ali finančne koristi odtehtajo težave z ugledom?

Ali bi bila rešitev za knjižnice, da je knjižnica vsakič so-organizator? Tako bi lahko enostavno določila pogoje kakšni dogodki se lahko odvijajo v prostorih knjižnice.

Po našem mnenju bi morali na vsa ta vprašanja dobiti odgovore v etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, ki bi lahko pomagal knjižnicam pri odločitvah, kakšne vsebine se lahko odvijajo v njihovih prostorih. Pa si knjižnice z njim pri teh vprašanjih sploh ne morejo pomagati. Po slovenski navadi pa se je vodstvo knjižnice zavilo v molk in ne daje izjav.

Slišali smo tudi (ne)argument, da je vsaka stvar dobrodošla v knjižnicah, dokler je interes. Želimo si, da se knjižnicam s tem neha kvariti ugled! Enaka problematika se pojavlja tudi pri nabavni politiki v knjižnicah, saj so (domnevamo zaradi interesa) dostopne tudi anonimne neonacistične vsebine! Kar je seveda povsem nesprejemljivo. Tudi tu si ne moremo pomagati z etičnim kodeksom. Morda pa bi bila dobra razprava o njegovi razširitvi? Morda na ZBDS?

Kako pa imate to urejeno v vaši knjižnici? Se vam zdi primerno?