8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature
POGLED NA ODPRTO ZNANOST
(Ljubljana, 11.september 2018)
Dne 11. 9. 2018 je v konferenčni dvorani Centralne tehniške knjižnice potekalo 8. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost. Kratki povzetki predavanj sledijo v nadaljevanju.
Open Science and academic libraries: managing the change
Predstavitev je obravnavala 8 stebrov Open Science, kot jih je opredelila Evropska komisija. LERU (League of European Research Universities) je izdal časovni načrt, na katerem je 41 priporočil za evropske univerze o tem, kako lahko vključujejo načela, politike in prakse na področju odprtih znanosti. Gibanje se osredotoča na objavljanje odprtega dostopa, upravljanje podatkov o raziskavah in odgovorno uporabo meritev pri vrednotenju raziskav. Bistvena za uvajanje Open Science je kulturna sprememba, knjižnice pa imajo ključno vlogo pri izvajanju te spremembe.
The foundations of an effective Open Access strategy
Vse zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z raziskavami in razširjanjem rezultatov, morajo priznati svojo vlogo pri postavljanju temeljev odprtega dostopa, zlasti pa so knjižnice opremljene in pooblaščene z orodji za oblikovanje in izdelavo trdne strategije odprtega dostopa.
Pri proučevanju finančnih vidikov pobude OA2020 so ugotovili, da je v založništvu revij denarja dovolj, da se omogoči prehod na odprt dostop, ki bo vsaj stroškovno nevtralen.
Ključ do uspeha pri preoblikovanju iz trenutnega naročniškega modela na založništvo Open Access je v rokah svetovnih raziskovalnih organizacij, saj se skupaj s svojimi knjižnicami odločajo, kako dodeliti svoja sredstva. Potrebno je široko, globalno soglasje med temi organizacijami, naj umaknejo vsa sredstva iz naročnin v revijah in prerazporedijo vire za objavljanje storitev.
University of Maribor Press – challenge to complete the university scientific communication cycle
Leta 2016 se je začel proces modernizacije v okviru novih, sodobnih temeljev in zahtev sedanjega spreminjajočega se akademskega okolja. Glavni namen Univerze v Mariboru je skupno objavljanje pod eno streho, vzpostavitev visokokakovostnih standardov za vse publikacije Univerze v Mariboru, ponuditi akademski skupnosti alternativni poslovni model objavljanja dostopa in širjenje projekta University of Maribor Press čim širše. Sodelovanje s knjižnico Univerze v Mariboru je ključnega pomena za povezovanje vseh obstoječih infrastruktur, ki obstajajo pod pokroviteljstvom univerzitetne knjižnice in sodelujejo v sodobnem znanstvenem komunikacijskem ciklusu.
Slovenia and Open Access adoption: findings from Clarivate solutions
Iniciativa Clarivate Analytics je omogočila večjo prepoznavnost odprtega dostopa. Predstavitvljeni so bili podatki in analiza razmer tako na evropskem, kakor tudi na slovenskem področju objavljanja znanstvenih člankov.
Open Science, FAIR data and effective data management
Knjižnice se usposabljajo za podporo raziskovalčevih potreb po podatkih, vendar se pogosto soočajo s pomanjkanjem ustrezne infrastrukture, pomanjkanjem tehničnega znanja in različnimi stopnjami upora v akademskih skupnostih. Jasno je, da je za odpiranje podatkov potrebna kulturna sprememba in specifične veščine.
Med konferenco smo tudi v živo tvitali (#sicisl18 #os18Lj), kjer lahko najdete tudi nekaj fotografij in povezav.
Posnetki predavanj in okrogle mize, katere sta se udeležila tudi dr. Ana Slavec in dr. Luka Šušterišč, so dostopni na spletnih straneh CTK (http://www.ctk.uni-lj.si/event/sicisl2018/index.html), na Biblioblogu pa bomo tokrat dali raje večji poudarek na dokumentih kot so Plan S, EOSC Declaration, ALLEA code, FAIR research plan, ESAC iniciative, DORA in FORCE11 citation principle.
Ste se udeležili konference? Več o teh pomembnih dokumentih za knjižničarje boste izvedeli v naših naslednjih objavah. Vabljeni k branju in komentiranju!
Ni komentarjev:
Objavite komentar