Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

https://www.leru.org/files/Plan_S.pdf

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.

Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

• avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons; 
• člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
• pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
• pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
• za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
• odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
• hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
• člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 

Knjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 

Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 

• sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
• znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
• znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
• znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
• znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
• sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
• poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.

Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.