25.10.18

Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mize
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.

Udeleženci so bili še:
dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
Rok Zavrtanik, Založba Sanje
Aljoša Domijan, Gambit
Moderatorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino

Najprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:
Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).

Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.

28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.

Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji:
  • Kam spadajo splošne/specialne knjižnice?
  • Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine.
  • Knjižnice ne bodo mogle brezplačno uporabljati avtorskih del (ki jih ima v svojih zbirkah) v izobraževalne namene. Člen 4 namreč izrecno omenja le izobraževalne ustanove.
  • Knjižnice bodo morale za uporabo naslovov člankov in abstrakte (npr. bibliografije v katalogih) plačevati nadomestila. Zgolj spletne povezave (linki) naj bi bile iz plačila nadomestila izvzete, vsakršni opis vsebine (t. i. uporabna povezava) pa bi že lahko bil podvržen plačilu nadomestila, zaradi česar je posredno ogrožena tudi svoboda objavljanja spletnih povezav. Zaradi nejasnosti bi se lahko zgodilo, da bi bili predmet nadomestil ali celo blokad celotni korpusi vsebin javnih institucij.
  • Knjižnice bodo morale nenehno filtrirati ali preverjati prispevke javnosti (npr. komentarji in ocene knjig v katalogu, domoznanske zbirke, ki jih prispeva javnost ter repozitoriji), saj lahko vsebujejo sporne vsebine. Člen 13 sicer izključuje izobraževalne in znanstvene repozitorije (definicija je precej nejasna), vendar naj bi vsi imetniki pravic prej morali izrecno privoliti v objavo.
Posnetek okrogle mize.

Ni komentarjev:

Objavite komentar