Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.

NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)

Skromno

Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.

Kandidati

Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj

O aktualnih temah in nas samih

Odprli smo nekaj zanimivih in kritičnih tem sočasno, da mi v pomanjkanju časa ne uspeva sodelovati v vseh toliko, kot bi imel povedati (sem čveka, saj vem). Pa še toliko »konzervativen« sem, da si včasih raje najprej pripravim koncept, ga dvakrat preberem, zbrišem ali dodam vejico tu in tam, omilim ali zaostrim mnenje ipd. Saj ne, da je zato prispevek toliko boljši, samo jaz sem bolj zadovoljen, ko pritisnem na gumbek »objavi«, ampak časa pa gre več. Danes, ko je deževno sobotno dopoldne, ravno pravšnje za nekaj sitnih misli, se mi ne ljubi na tržnico in sem sedel za računalnik. Lotil se bom teme objavljanja, čeprav samo kot komentar Tilnovi tretji točki (". . . Nezadostno sta zastopana oba vidika (tako resnih kot malo manj resnih objav"). Objavljanje, oglašanje, angažiran pristop strokovnjakov . . . Najprej sem hotel napisati kot komentar k @Tilnu, pa me je Biblioblog zavrnil, češ da je sestavek predolg . . . pa ga zato objavljam samostojno.

Res zanimive in »kritične« [sic!] teme si (ste) odprli v zadnjih nekaj tednih (saj tudi prej, ampak tokrat se omejujem samo na novejše, to je objavljanje, zlato/črno knjigo in prestavljanje pomembnejših kolegic/kolegov), apak odziv je v glavnem »nikakav« . . . (če pa že, so vedno ista imena). Že v komentarjih o anketi sem pred časom podvomil, zakaj tako majhen odziv. Najbolj verjetni glavni vzroki za tako majhno odzivnost na ankete in tudi na objavljene teme so lahko trije:

• dosti manjša obiskanost bloga, kot si mislite (oz. solidna obiskanost, vendar malo število različnih obiskovalcev), o čemer ima skrbnik bloga tehnične podatke. Nekaj dodatne vzpodbude in popularizacije v tem primeru ni problem, samo lotiti se je treba,
  
• ali tisto, kar me bolj skrbi in kar si ti omenil v komentarju – po domače pišmevritovstvo oz. »kaj me pa briga« . . . nekaj odziva je bilo kdaj pa kdaj na »oprijemljive« teme, ko je bilo treba obesiti župana ali pa direktorja knjižnice, to je lahko, linč imamo radi, skoraj nič pa o fundamentalnih vprašanjih dejavnosti, stroke, znanosti . . . o tem je seveda težje razmišljati in lahko se zgodi, da je človek sam vpleten in sokriv za stanje. Pa seveda k temu še to naše vrtičkarstvo – dokler klesti toča po sosedovem vrtu, sem miren, da le k meni ne pride . . . Objavljanje/neobjavljanje pač ni nevarno za mojo knjižnico . . . Ampak takšna neodzivnost, pasivnost se nam je že nič kolikokrat pošteno maščevala, ko je zato šlo kaj mimo nas, proti naši volji, v našo škodo . . . mi pa smo spet zvonili šele po toči.
  
• omenili pa ste nekateri tudi rešpekt ali že kar bojazen pred izpostavljanjem, človek sicer zazna problem, pa se noče pokazati, izpostaviti . . . Prav zoprno vprašanje imam na račun strokovnjaka, ki se noče (si ne upa) izpostaviti za svojo stroko. Ko je šlo za plače, je bilo kar dosti čivkanja, zakaj toliko manj, ko gre za stroko?

Hm, mogoče pa se sploh motimo in pišemo o temah, ki se zdijo samo nam zanimive in problematične? Drugim 1500 slovenskim bibliotekarjem pa ne . . .

Ukrepati bo mogoče (če sploh? oz. spet vprašanje, kdo bo pobudnik, izvajalec, organizator, priganjalec), ko bomo poznali razloge, bojim se, da so vsi trije (optimistično zadnji pomislek o 1500 bibliotekarjih negiram), pa še kak drug, ki ga nisem izpostavil. Za nekatere smo krivi vsi in vsak zase, torej bi jih morali iskati in reševati pri/v sebi vsak zase. Gotovo pa je »vzgoja« bibliotekarja bolj zapletena in se začenja že v ranem otroštvu in šoli, kjer angažiranost in radovednost še vedno nista vrlini ampak prej pokora (najprej za učitelja, potem še za učenca). Kako si naj sicer razlagam, da pogosto ni nobenega odziva niti na direkten in boleč dražljaj – nekajkrat sem (da omenjam samo svoje grehe) direktno popljuval študentsko sekcijo in s tem tudi študente (predvsem njihovo pasivnost), potem pa še lastno stanovsko organizacijo DBL . . . nobenega odziva ni bilo niti od tistih, ki so za to poklicani! Ne verjamem, da nihče od njih ne obiskuje Bibliobloga! Če ga ne, pa je žalostno. Kaj res noben študent ne čuti želje, da bi pomagal kaj spremeniti (ne samo, da spremenijo drugi zanj!) in enako član DBL-ja?!

Saj je res, da je opazka, kritika, včasih že kar napad potreben, da se problema zavemo, da o njem obvestimo druge, ki ga mogoče ne čutijo, ne opazijo, ne zaznajo . . . Ampak, če se pri tem konča, ni nič narejeno! Kritika mora biti konstruktivna, ciljno naravnana, slediti ji mora dejanje, konkretno reševanje in odpravljanje problema, pomanjkljivosti, uvajanje novosti ali izboljšave! Zato za začetek pozivam vsaj študente, ki v stroko šele vstopate in ste še (upam) polni idealizma in idej, tudi energije (ki nam včasih že malo pojenja), niste še »ukalupljeni« v vsiljene vzorce razmišljanja in delovanja, bodite bolj aktivni pri sooblikovanju strokovnega okolja, v katerem boste preživeli večji del svojega življenja! Saj je res, da na marsikaj še ne morete vplivati, lahko pa začnete in nekatera vrata so vam že na široko odprta, ali pa so priprta in jih korajžno odprite! Začnite na Oddelku, v društvu, na posvetovanjih, tudi z objavami, strokovnimi in kritičnimi. Aktivno sodelujte v delovnih skupinah in telesih, prisilite odgovorne, da opravljajo svoje delo in izpolnjujejo svoje zadolžitve. Z vašo pomočjo, seveda! Kolikokrat je bilo že postavljeno skoraj klasično vprašanje »Kaj pa lahko naredi društvo zame?«. Napaka! Napaka! Pravilno vprašanje je »Kaj pa lahko jaz naredim za društvo?«. Odgovor ima vsak v sebi. Za društvo, za stroko . . .

Bodi dovolj! Tako je zaključeval razmišljanja na radiu naš pokojni kolega dr. Mirko Rupel, ravnatelj NUK-a. Upam, da ste opazili, da ima NUK novega ravnatelja (prvo ravnateljico v svoji zgodovini).