5.12.08

Gospodarska dejavnost v splošnih knjižnicah

Ker me je kolegica prosila za par konkretnih predlogov za izvajanje gospodarske dejavnosti v splošnih knjižnicah, sem si vzel 5 min in pogledal, kako se to izvaja v bolj "razvitih" knjižnicah:
  • prodajanje majic s povezavo s knjižnico ali pa tudi drugih,
  • prodajanje knjig,
  • neposredni marketing - pri nas bi lahko reklame tiskali na listke o izposojenemu gradivu,
  • marketing na spletnih straneh,
  • oddajanje prostorov za konference, koncerte,
  • oddajanje računalniških učilnic za "turnirje" računalniških igric,
Vse te ideje se seveda pokrivajo z marketingom samih knjižnic in njihove dejavnosti.
Prosim da tudi vi, obiskovalci, prispevate svoje ideje!

Poudarjam pa, da nas obsesivno fokusiranje na dobiček in prihodke glede na obisk lahko zaslepi in odvrača od res pomembnih zadev, bistva knjižnic.

18 komentarjev:

  1. Tale s turnirji računalniških igric mi je všeč! Poleg tega se najdejo skupine, ki bi prostor najele za druženje in mini konvencije, npr. navdušenci igre Dungeons & Dragons, ali pa navdušenci nad znanstveno fantastiko, anime risankami itd. V glavnem skupine z malo denarja. Knjižnica ne bi zaslužila, bi pa bila medijsko izpostavljena kot podpornica dogodka, kar spada v marketing knjižnice.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kaj so skupine z malo denarja? Vsakdo rad plača za kvalitetne storitve. Zakaj knjižnica ne bi služila s tem?

    OdgovoriIzbriši
  3. Spoštovani!
    O vaših idejah
    1: Po mojem si vsi želijo imeti majico s knjižnično povezavo! Narobe uporabljate s in z.
    2. Knjige prodajamo že zdaj (vsaj kar sami izdamo), sicer vidim idejo zgolj v uresničitvi separatnega oddelka, trgovine.
    3.Reklam so ljudje vsaj v knjižnici rešeni,hvala Bogu.
    4. Marketing na spletnih straneh, O.K., tu se strinjam.
    5. Oddaja se, čeprav včasih spriočo stidke celo najemamo prostore, sam sem v OK Celje.
    6.Turnirji v računalniških igricah, tole pa sploh ne bi komentiral.

    Hvala za predloge, lep brainstorming, ammpak lepo vas prosim. Že lep čas nam dopovedujejo raznorazne klike, da smo pravzaprav po nekem srečnem naključju sploh deležni plač in usmiljenja. Ampak dragi moji, kdo nam to govori, kdo? Običajno tisti, ki jim pomagamo pri izdelavi tekstov, pri izbiri gradiv, da čim bolj prikrijejo svojo puhloglavost. Pa lep Pozdrav Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  4. Turnirji v računalniških igricah, znajo biti prav zabavna stvar. Pride mularija z vso opremo, kar jo rabijo, knjižnica da samo povezavo do interneta in vtičnice. Oni vse zvežejo in zmontirajo, se posedejo in mirno igrajo med sabo na mreži. Občasno ima sicer kdo čustveni izliv, ampak to je pa tudi vse :) Če jim posodiš še projektor, da lahko projecirajo igro na steno za gledalce, je vse skupaj precej zabavno. Glej SLO-LANparty in za pojasnilo članek na wikipediji. Tako v knjižnico dobiš mnogo mularije. Meni se to sploh ne zdi slaba ideja, od knjižničarja zahteva samo malo živcev he he

    OdgovoriIzbriši
  5. Spoštovani Darko!

    In kje vidite tukaj nadomestni denar? Jaz ga ne.

    Mohor Hudej

    OdgovoriIzbriši
  6. Več kot polovica (53%) odraslih američanov igra neke vrste video igric, naj bo to na računalniku, konzoli, mobilnem telefonu, prenosni konzoli, ali na spletu.

    Med starejšimi nad 65 let, ki igrajo video igrice, jih vsaj tretjina igra igre vsak dan, kar je precej večji odstotek kot pri mlajših, ki jih samo 20% igra igre vsak dan.

    PDF poročilo raziskave

    OdgovoriIzbriši
  7. Spoštovani Mitja,

    iz izkušenj, ki sem si jih pridobila pri pogajanjih z lokalno skupnostjo za proračunska sredstva in pri tem morala požreti marsikatero pikro, ker so župani različno odporni na strokovne argumente,in pri izvajabju gospodarskih dejavnosti, ki jih vi predlagate, vam lahko povem, da ste ustrelili kozla.
    Ob takšni ponudbi poceni in trendovskih majic naj mi prodajamo majice zato, da bomo lahko plačali fiksne stroške in ob tem strokovno neoporečno delali? Ne bi nam prinesle toliko denarja, to bi lahko vedeli.
    Kako naj zaslužimo s knjigami: imeti moramo prostor in kader.
    Ali naj oddajamo prostore? Mnoge knjižnice te možnosti nimajo.
    Mislite, da še nismo poskusili z objavami reklam? Žal, vem, da to v knjižnicah zaenkrat ne gre. TRg deluje po svoje. Če smo že prišli do tega, da smo koga oglaševali na blagajniških izpiskih, je šlo za nadomestilo kakšnih donacij: podjetju, ki nam je zastonj dalo blago in sešilo zavese za pravljično sobo; drugi so nam dali karte za nagradne uganke in druge projekte, spet tretji so nam dali drugačne nagrade. Logote objavljamo tudi v publikacijah, ki jih izdajamo, a je to prav tako težko ob premnogih prošnjah za donacije.
    Ali ste kdaj poskusili tržiti oglasni prostor, da lahko to ponudite kot dodaten zaslužek? Mi smo in vemo, kaj to pomeni - ob vseh drugih medijih, ki so bolj v ospredju kot spletne strani knjižnice ali blagajniški izpiski.
    Razen prodaje knjig že ve delamo. Tudi knjige prodajamo, ki jih sami izdamo.

    Ni res, da se knjižničarji bojimo dodatnega dela in da nas je strah.
    Če vam povem po resnici: mene ni strah, da bi izgubili sredstva. Strah ni prava beseda. Gre za preprosto, racionalno zavedanje, da bi 20.000 evrov manj za našo knjižnico pomenilo toliko in toliko dejavnosti manj. Bi mi bilo pa zelo žal, da tega ne bi mogli izvajati. Kako pa bo država nadomestila ta sredstva? Od kje že? To nikjer ne piše.
    TEga denarja ene majičke ne bodo nadomestile.

    Ne morem verjeti, da tako podcenjujete svoje kolege po Sloveniji, ker menite, da jim kakšne gospodarske dejavnosti še niso padle na misel ... Ali veste, da v naši knjižnici dela 13,5 ljudi, ko bi moglo biti zaposlenih po minimalnih standardih 17, po priporočilih, da bi se lahko razvijali, pa 22? Ali veste, da vaše gospodarske dejavnosti zahtevajo ljudi, da jih izpeljejo.
    Ampak vaši predlogi so slabi. Niti malo naravnani k profitu. Vam zagotavljam iz prve roke.
    lp
    Breda Podbrežnik, Kamnik

    ps: Finskih standardov ne bomo dosegli z zastonjkarstvom, pač pa s strateškim, premišljenim vlaganjem v knjižnično dejavnost, z ustanovitvijo agencijo, ki bi bdela nad strokovnim razvojem knjižnic, z medresorskim sodelovanjem pri razvoju bralne kulture bralne pismenost, s povečanjem standardnih določil glede nakupa knjig, z doslednim izpoljnjevanjem podzakonskih aktov ...

    OdgovoriIzbriši
  8. popravek
    ps: Finskih standardov ne bomo dosegli z zastonjkarstvom, pač pa s strateškim, premišljenim vlaganjem v knjižnično dejavnost, z ustanovitvijo agencijE, ki bi KOORDINIRALA TER VODILA strokovni razvoj SPLOŠNIH knjižnic, z medresorskim sodelovanjem pri razvoju bralne kulture IN bralne pismenostI, s povečanjem standardnih določil glede nakupa knjig, z doslednim izpoljnjevanjem podzakonskih aktov ...

    OdgovoriIzbriši
  9. Mitja, še tretjič vam težim:
    SMO ZA UKINITEV ČLANARIN, ČE SE NAPRAVI TEMELJITA FINANČNA ANALIZA IN ČE SE TA DENAR NADOMESTI IZ DRŽAVNEGA IN NE OBČINSKEGA PRORAČUNA. AMPAK NADOMEŠČATI SE MORA LETO ZA LETOM ... in to ne v obliki kakšnih razpisov.
    lp
    Breda

    OdgovoriIzbriši
  10. Spoštovani!

    Še nekaj misli z moje strani. Vesel sem, da se je razplamtela diskusija, vendar bi prosil vse udeležence na naslednje:

    - strpnost do idej drugih (Pri t.i. brainstormingu gre za nabiranje vseh možnih idej, pa naj bodo še tako abotne. Šele v nadaljevanju se naj ideje sprejmejo ali zavrnejo.)

    - ohranitev diskusije na nivoju (to pomeni brez čustvenih izlivov (caps lock je priporočljivo da je izklopljen) in predvsem podprte misli v linkih, navedbah, konkretni primeri iz prakse ipd.)

    - priporočljivo je tudi, da svoje misli poveste javno v obliki svojih podatkov, saj je to eden izmed prvih pogojev, da izpadete kompetetni za diskusijo z vidika ostalih udeležencev (večina ljudi anonimnih postov pač ne jemlje resno)

    Lep pozdrav,

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  11. Spoštovani!

    Naj za začetek navedem nekaj zakonskih podlag, ki govorijo o financiranju in gospodarski dejavnosti v splošnih knjižnicah in o čemer je bilo govora do sedaj:

    1. Zakon o knjižničarstvu

    51.člen (viri financiranja)
    Knjižnice, ki so samostojni javni zavodi, in knjižnični informacijski servis, pridobivajo sredstva za delo iz javnih sredstev, plačil uporabnikov za storitve javne službe, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov podpogoji, določenimi v aktih o ustanovitvi.

    52. člen (financiranje javne službe iz javnih sredstev)
    Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod, zagotavlja ustanovitelj oziroma soustanovitelji indrugi pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta.

    54. člen (neizpolnjevanje obveznosti občine)
    Če minister, pristojen za kulturo, ugotovi, da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 52. in 53. člena tega zakona, mora najkasneje v roku enega meseca opozoriti pristojni občinski organ, da mora občina začeti izpolnjevati svoje obveznosti. Če občina v danem roku ne izpolni svojih obveznosti, sproži minister, pristojen zakulturo, postopke v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno
    samoupravo.

    55. člen (sredstva države pri sofinanciranju knjižnic)
    Kar se tiče splošnih knjižnic, je omenjeno sofinanciranje knjižničnega nadomestila in delno sofinanciranje za letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme splošnih knjižnic.


    2. Primeri ustanovitvenih aktov:

    Osrednja knjižnica Srečka Vilharja (Koper)

    8.člen
    Dejavnosti zavoda so lahko med drugim založništvo, knjigoveštvo, posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov, trgovina na debelo z drugimi izdelki široke porabe. Zavod lahko opravlja tudi gospodarske dejavnosti, vendar te ne smejo ogroziti izvajanja javne službe.

    23. člen
    Zavod pridobiva sredstva za svoje delo: iz proračuna ustanoviteljice; iz proračuna Republike Slovenije; s plačili uporabnikov za storitve; s prodajo blaga in storitev na trgu; iz dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov, na način in pod pogoji določenimi z zakonom.

    24. člen
    Knjižnica mora sredstva, ki jih pridobi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje in izboljšuje kvaliteto storitev javne službe nameniti za izboljšave opravljanja knjižnične dejavnosti kot javne službe. Izvajanje gospodarske dejavnosti ne sme škodovati
    kvaliteti izvajanja javne službe.

    25.člen
    Knjižnica ločeno izkazuje prihodke in odhodke, ki nastanejo z opravljanjem javne službe in tiste, ki jih pridobi z opravljanjem gospodarske oziroma tržne dejavnosti. Presežke prihodkov nad odhodki, ki nastanejo pri izvajanju javne službe, nameni za opravljanje svoje dejavnosti in
    njen razvoj. Tako ta presežek nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje nadstandardne opreme ter za nakup knjižničnega gradiva. V enak namen porabi tudi presežek prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari na trgu. Del teh sredstev lahko s soglasjem ustanoviteljice uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev
    knjižnice.

    Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto)

    Člen 12
    Druge dejavnosti knjižnice: DE/22.110 Izdajanje knjig DE/22.130 Izdajanje revij in periodike DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa DE/22.150 Drugo založništvo DE/22.230 Knjigoveštvo DE/22.240 Priprava za tisk DE/22.3 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov G/52.471 Dejavnost knjigarn G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi in revijami G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom G/52.610 Trgovina na drobno po pošti G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln H/55.302 Dejavnost samopostrežnih restavracij I/60.240 Cestni tovorni promet K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje K/72.300 Obdelava podatkov K/72.400 Omrežne podatkovne storitve K/72.600 Druge računalniške dejavnosti K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike K/74.400 Oglaševanje K/74.810 Fotografska dejavnost K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov K/74.873 Druge poslovne dejavnosti O/92.110 Snemanje filmov in videofilmov O/92.139-Kinematografska dejavnost O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol M/80/422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

    Člen 35
    Zavod lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje kvaliteto storitev javne službe. Opravljanje gospodarske dejavnosti zavoda ne sme škodovati kvaliteti izvajanja javne službe. Sredstva, pridobljena z izvajanjem gospodarske dejavnosti, lahko zavod nameni le za opravljanje knjižnične javne službe.

    3. Standardi za splošne knjižnice

    Poglavje 5.2 (Stopnja zaposlovanja)
    Knjižnica upošteva pri zaposlitvi knjižničnih delavcev naslednje standarde:- 5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev, ki jih v skladu s svojo dejavnostjo razporedi v osrednjo knjižnico in organizacijske enote, vendar mora imeti vsaka organizacijskaenota najmanj 1 zaposlenega za lokalne naloge.- 1 manipulativni ali tehnični knjižnični delavec na 10.000 prebivalcev;- 1 strokovni delavec za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov;- 1 upravni delavec do 50.000 prebivalcev, 1 dodatni na vsakih nadaljnjih 50.000 prebivalcev,- 1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev, 1 dodatni na vsakih nadaljnjih 25.000 prebivalcev.

    Poglavje 8 (Upravljanje in trženje v splošnih knjižnicah)

    Člen 8.3 (Trženje)
    Proces zajema raziskavo okolja, oblikovanjenovih storitev, nenehne izboljšave ustaljenih storitev, promocijo (oglaševanje, odnosi z javnostjo,notranje komuniciranje), pa tudi neposredno pridobivanje alternativnih virov financiranja.

    4. Zakon o zavodih

    8.člen
    Akt o ustanovitvi zavoda vsebuje:
    - vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo
    zavoda,- način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in
    način kritja primankljaja sredstev zadelo zavoda.

    48. člen
    Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga instoritev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

    Toliko zaenkrat o zakonskih podlagah, da se lahko pogovarjamo naprej.
    Lep pozdrav,
    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  12. Spoštovani Tilen!

    1. Strpnost ne pomeni to, da se izogibaš resnici in da ne poveš svojega mnenja.
    2. Sem na nivoju, sem pa tudi čustvena. S pomanjkajem denarja se ukvarjam vsak dan. To ni lahko.
    3. Ne razumem:
    "priporočljivo je tudi, da svoje misli poveste javno v obliki svojih podatkov, saj je to eden izmed prvih pogojev, da izpadete kompetetni za diskusijo z vidika ostalih udeležencev (večina ljudi anonimnih postov pač ne jemlje resno)"
    V prvem postu sem podpisana z imenom in priimkom in krajem. In vi ste Tilen Who?
    Spoštovani Tilen,
    zakoni in standardi, ki jih naštevate, so mi zelo dobro znani.
    In koliko let že vi delate v knjižnici? ;)

    lp
    Breda Podbrežnik, Kamnik
    (delam v Matični knjižnici Kamnik)

    OdgovoriIzbriši
  13. Spoštovana Breda!

    Izjemno sem hvaležen, da ste se odločili sodelovati na našem blogu. Če se v debato vključi nekdo s konkretnimi izkušnjami, daje blogu mnogo večjo kredibilnost in veljavo. Upam, da se bo za sodelovanje odločil še kdo.

    Tilen pa zelo verjetno svojega prispevka ni namenil samo vam (razen morda pri odsvetovanju velikih črk). Počasi bomo morali tudi na tem blogu bolj konkretno določiti pravila pisanja in delovanja. Podatke o tem, kdo je Tilen pa dobite tako, da kliknete na njegovo ime. Tudi vas vabim, da komentarje vedno objavljate prijavljeni (pod komentarjem izberite Komentiraj kot: ).

    Je pa v takšni obliki bloga in komentarjev včasih problem, saj se komentar lahko nanaša na več različnih objav.

    OdgovoriIzbriši
  14. Spoštovana Breda!

    V tej debati bi radi slišali mnenja vseh, ki se jih tovrstna problematika dotika. Osebno sem pa mnenja, da ne potrebujemo diskusije na osebni ravni. Izpostaviti sem želel samo neka osnovna pravila, ki ponavadi veljajo na spletnih forumih, blogih ipd.

    1. Če bi brali natančneje, se ne bi spotaknili ob besedo strpnost, ampak bi brali tudi naprej. Nikjer nisem omenil izogibanja resnici, daleč od tega. Bodimo dosledni.

    2. Ena izmed oblik čustvenega prikaza v spletnem svetu je ta, da se piše z velikimi tiskanimi besedami. Vendar pa so tovrstne oblike med drugim slabše berljive in je priporočljivo pisati tako kot pišemo ponavadi.

    3. Zopet - nisem vas izpostavljal niti nikogar drugega. Še enkrat - gre za neke osnovne smernice. Moj priimek pa pač ni Who. Če kliknete na moje ime, se vam izpiše še nekaj dodatnih informacij v zvezi z menoj. Osebno pa me poznajo tudi vsi člani ekipe Bibliobloga. Če so vam standardi znani, je priporočljivo da se nanje tudi sklicujete v obliki povezave na dokumente, ki jih obravnavajo.

    Ne vem sicer, kaj naj bi pomenilo koliko let že delam v knjižnici. Predvidevam lahko, da ste se pošalili v smislu kaj sem do sedaj naredil, da se sploh oglašam? :) Niti ne vem, ali je število let, ki jih je nekdo preživel kot knjižničar kakršenkoli relevanten kriterij za tukajšno debato.

    Ni pa nobena skrivnost. Sem Tilen Mandelj, 27, trenutno sem pa zaposlen v Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani. V knjižnicah delam že od svojega 18. leta. Med drugim sem do sedaj delal v osnovnošolski knjižnici v Litiji, v Narodni in univerzitetni knjižnici (5 let), v Centralni ekonomski knjižnici v Ljubljani in na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Poleg redne zaposlitve imam dopolnilno zaposlitev kot registrirani raziskovalec, obenem sem pa še podiplomski študent na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

    Upam da vam zgoraj navedene informacije dajo vedeti, da sem kompetenten sogovornik, navkljub svojim letom.

    Želim prijeten večer,

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  15. Breda Podbrežnikpetek, december 12, 2008

    Pozdravljeni!
    Ja, sem kmalu po tistem, ko sem poslala komentar, prečekirala, kaj se zgodi, če kliknem na Tilen. Vaš prispevek sem natančno prebrala in ga tudi razumela. Všeč mi je, da so mladi, ki se tako živo zanimajo za našo stvar in o tem debatirate. To me navdaja tudi z upanjem, da boste potem, ko boste, če boste, in bogdaj, da boste, postali usmerjevalci razvoja slovenskega knjižničarstva tudi zelo prodorni in uspešni.
    Po letih v knjižnici sem vas vprašala, ker se iz vašega pisanja čutita mladostni entuziazem in prenapetost. Ne pa zato, ker bi si mislila, da nimate kaj za govoriti! Knjižničarji se premalo oglašamo.
    Vsekakor vam in vsem sodelavcem na blogu želim, da se čim več oglašate in spodbujate debate še naprej. Sem pa tja se utegne oglasiti kakšna stara teta, kot je naprimer podpisana (46 let ... lol prelol) in izraziti kakšno nestrinjanje, kot sem ga jaz s predlogi za gospodarske dejavnosti v knjižnicah.
    lp
    Breda

    OdgovoriIzbriši
  16. Spoštovana Breda!

    Še enkrat - za Vaša in vsakršna ostala mnenja smo veseli, da jih objavite.

    Tilen

    OdgovoriIzbriši