usmerjeni tako v znanstveno/raziskovalno delo kot pedagoško delo, po rezultatih sodeč pa tako eno in drugo delajo polovično.
Rezultati so naslednji
Usmerjeni v znanstveno/raziskovalno delo 1 (11%)
Usmerjeni v pedagoško delo 0 (0%)
Oboje opravljajo odlično 0 (0%)
Delajo eno in drugo in oboje polovično 8 (88%)
Ne glede na število anketiranih (n=9), je nadvse zaskrbljujoče, da ne priznavajo odličnosti našega kadra na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo. Kaj botruje temu, je težko reči. Zanašanje na kvalitativne podatke je zmeraj stvar interpretacije. Eden izmed morebitnih elementov je element čustvene narave (kakšne zamere pri izpitih ipd.). Drugi element je lahko npr. element nepoznavanja samega dela tistega, ki dela na Oddelku. Pa še cela kopica bi se jih lahko našla.
Trenutno bi realno lahko ocenili pedagoško delo samo na podlagi povprečne ocene, ki je bila podeljena profesorju s strani študentov. Tega pa na Univerzi v Ljubljani seveda ni moč dobiti. Spomnimo se leta 2007, ko je bilo burno v medijih - Razkrite ankete o delu profesorjev.
Kar se tiče kvalitativnega dela, smo v megli. Ne vemo. Ne vemo, kakšno pedagoško kvaliteto nosi nek profesor. Obstajajo razlage "pro et contra" zakaj bi se tovrstne ocene objavljale.
Biblioteam je mnenja, da si javnost zasluži vedeti, kakšne vrste kader plačujejo davkoplačevalci.
Za konec pa - če se kvalitativno do te situacije ne moremo opredeliti, pa se kvantitativno definitivno lahko. Pri tem nam pomaga poznavanje bibliometrije, ki sem jo uporabil pri mini raziskavi o izvirnih znanstvenih objavah kadra na Oddelku in bo objavljena v prihajajočem članku.
Stay tuned!
Mislim da se prav vsi profesorji trudijo, da bi bili uspešni na obeh področjih. Kar se tiče pedagoškega dela sama še nisem doživela, da mi ne bi z veseljem pomagali z dodatnimi razlagami, pojasnili itd. Če pa študent ne vpraša, pač ne more dobiti ustreznega odgovora.
OdgovoriIzbrišiPojem odličnosti se lahko pojmuje precej subjektivno in za marsikoga pomeni 100 odstotno kvaliteto, ki jo je težko doseči.Ravno zato, po mojem mnenju ta možnost nima nobenega glasu. Težko je dosegati popolnost na večih področjih hkrati.
Študentje lahko dobijo oceno svojih profesorjev preko svojega predstavnika v študentskem svetu.
OdgovoriIzbriši@Nini - mislim, da se motiš. Sicer je res, da morajo študentje tudi sami aktivno sodelovati pri izobraževanju. Vendar pa je profesor tisti, ki vodi izobraževalni proces. Če je tako neaktiven, da študentje ne sprašujejo/sodelujejo, je slab. Sam sem kot predstavnik študentov pred leti moral negativno oceniti eno izmed profesoric na BINK ravno zaradi njene neaktivnosti. Če koga zanima ocena mu jo lahko posredujem. Se je pa stanje po slabi oceni kmalu spremenilo na bolje.
Ja, @Mitja, predavatelj mora študenta (tudi pasivnega, ali pa takega še toliko bolj!) "sprovocirati", da se oglasi, vpraša, pove svoje mnenje in postane aktiven. Saj na tem principu delujejo tudi forumi in blogi, tudi Biblioblog :-)
OdgovoriIzbrišiNa fakultetah bi morali biti študentje že tako zreli, da znajo sami sebe motivirati za študij. Zakaj bi se moral predavatelj ukvarjati z nekom, ki se je že na poti od doma za trdno odločil da bo med predavanji počel nekaj drugega? Ne glede na to , če mu je predmet/predavatelj simpatičen ali ne.
OdgovoriIzbrišiTo ni več osnovna šola, kjer bi pedagogi stali ob vsakem posamezniku in ga usmerjali kaj in kako naj naredi.
Lepo bi bilo in mislim da tudi nekako prav, če bi bili študentje glavni pobudniki za debato. Po večkratnih zaporednih neuspelih poizkusih pa vsak, še tako optimističen profesor obupa.
Sama opažam precejšno pasivnost med študenti in le peščica kdaj kaj vpraša, tudi na profesorjeva vprašanja v veliki večini odgovarjajo zgolj eni in isti.
Zato na tem mestu ponovno pozivam vse študente: Bodite vedoželjni.Izkoristite čim več virov informacij, ki so vam na voljo.Predvsem pa NAUČITE SE SPRAŠEVAT!!! Naj vam nikar ne bo nerodno.
Zadovoljstvo je obojestransko. Prav vsak profesor bo vesel vašega sodelovanja, saj to pomeni da vas snov zanima, že kaj veste o njej, ste si morda predhodno pogledali predavanja... Tudi vaše znanje in znanje vaših kolegov se bo s tem utrdilo in prav nič ni narobe, če se kakšna stvar tudi po večkrat razloži.
Ps. @Mitja: Vem za katero profesorico je šlo. Njeno oceno lahko z malo sreče najdeš tudi na internetu.
Ja nezainteresiranost študentov je res problem. Verjetno ne vidijo prednosti sodelovanja. Verjetno jih že ves šolski sistem (zadnjih 5-10 let) uvajajo v to, da se je bolje potuhniti, da ne iztopajo. kar je seveda največja škoda, ki si jo lahko delajo.
OdgovoriIzbrišiNajvečji problem našega celotnega šolstva je v prevelikem številu učencev na enega samega pedagoga. To posledično vodi do predavanj/pouka tipa "ex cathedra" namesto da bi se že od prvega razreda osnovne šole spodbujalo dialog med učenci in profesorjem.
OdgovoriIzbrišiKolikor je meni znano, so se na nekaterih srednjih šolah uvedle govorilne ure za dijake ter možnosti kontaktiranja profesorjev preko spletne pošte.
Žal nimam podatkov koliko dijakov to tudi izkorišča.
@Nini
OdgovoriIzbrišiV veliki meri se strinjam s tem, kar si povedala. Razen v dveh primerih. Prvič, to da naj bi pedagog stal ob strani vsakemu študentu, ni "privilegij osnovne šole", temveč nesporno dejstvo (primer ZDA). Drugič, posledica "ex cathedra" je prav tako dejstvo, vendar definitivno ne za Oddelek bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva. Oddelek sam je nadpovprečno manjši kot vsaj 3/4 vse ostalih oddelkov na fakultetah v Sloveniji (ne me tukaj loviti z raznimi famoznimi programi, kjer se jih vpiše vsega skupaj 5 študentov /sarcasm off).
@Mitja
Škoda je seveda dvojna. Prvič, tihe miške bo zaposlilo zelo zelo malo ljudi. Drugič, škoda je v samem dolgoročnejšem razvoju stroke, kjer se izgublja morebiten nerazvit talent teh ljudi.
@Tilen: Da pojasnim. Se vsekakor popolnoma strinjam, da "ex cathedra" ne velja za naš Oddelek, saj si profesorji vsekakor prizadevajo da bi prišlo do debate po vsakem predavanju posebej. Mišljeno je bilo za celoten slovenski šolski sistem.
OdgovoriIzbriši