Posredujemo sporočilo:
Spoštovani!
V letu 2018 je nastala pri nas nova Univerzitetna knjižnica Nove univerze. V času od oktobra 2017 do maja 2017 se je naredila konverzija obstoječih baz COBISS v skupno UKNU bazo.
Zaradi preobremenjenosti z delom je nastal večji zaostanek pri katalogizaciji (ca. 200 zaključnih nalog). Zaostanek bi radi čim prej odpravili zato iščemo 2 katalogizatorja z licenco A, ki bi nam pomagala.
Plačilo je 5 EUR neto na vnos po avtorski ali podobni pogodbi (v dogovoru s katalogizatorjem).
Delo je na lokaciji v Ljubljani. Začetek dela po dogovoru, čim prej.
Veseli bi bili, če informacijo pošljete naprej vsem morebitnim zainteresiranim katalogizatorjem. Zainteresirani nas lahko kontaktirajo na e-naslov: knjiznica@nova-uni.si ali pokličejo na tel. 01 251 4485 oz. mobi: 041 251 400.
Lepo pozdravljam,
doc. dr. Ines Vodopivec
Nova univerza, Univerzitetna knjižnica in znanstvena založba
New University, University Library and publishing
Cankarjevo nabrežje 11
1000 Ljubljana
+386 1 251 44 85
knjiznica@nova-uni.si
www.nova-uni.si
Urnik / Opening hours:
ponedeljek – petek / Monday – Friday
10:00 – 18:00
Prikaz objav z oznako zaposlovanje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako zaposlovanje. Pokaži vse objave
5.6.15
Samostojni strokovni delavec VII/II (delo v Osrednji Družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja) - M/Ž
Podatki o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela številka MF54958
Naziv delodajalca UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Naslov delodajalca KARDELJEVA PLOŠČAD 5, 1000 LJUBLJANA
Kontaktna oseba delodajalca za kandidate kontaktna oseba: IZDA KLEMEN telefon: 01 580 51 37 el. naslov: klemen.izda@fdv.uni-lj.si
Naziv delovnega mesta oziroma dela:
SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC VII/II (DELO V OSREDNJI DRUŽBOSLOVNI KNJIŽNICI JOŽETA GORIČARJA) - M/Ž
Opis del in nalog NABAVA GRADIVA IN BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA, IZLOČANJE, ZAŠČITA, HRAMBA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA, IZPOSOJA IN MEDBIBLIOTEČNA IZPOSOJA, INFORMACIJSKA IN REFERALNA DEJAVNOST TER DRUGO DELO Z UPORABNIKI, SODELOVANJE PRI RAZVOJU E-STORITEV ZA UPORABNIKE, SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTIH KNJIŽNICE, SODELOVANJE PRI PROJEKTIH, RAZSTAVAH IN PROMOCIJSKIH DEJAVNOSTIH KNJIŽNICE, SODELOVANJE PRI EVALVACIJI E-VIROV IN E-STORITEV, IZVAJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENIH.
Naziv delodajalca UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Naslov delodajalca KARDELJEVA PLOŠČAD 5, 1000 LJUBLJANA
Kontaktna oseba delodajalca za kandidate kontaktna oseba: IZDA KLEMEN telefon: 01 580 51 37 el. naslov: klemen.izda@fdv.uni-lj.si
Naziv delovnega mesta oziroma dela:
SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC VII/II (DELO V OSREDNJI DRUŽBOSLOVNI KNJIŽNICI JOŽETA GORIČARJA) - M/Ž
Opis del in nalog NABAVA GRADIVA IN BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA, IZLOČANJE, ZAŠČITA, HRAMBA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA, IZPOSOJA IN MEDBIBLIOTEČNA IZPOSOJA, INFORMACIJSKA IN REFERALNA DEJAVNOST TER DRUGO DELO Z UPORABNIKI, SODELOVANJE PRI RAZVOJU E-STORITEV ZA UPORABNIKE, SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTIH KNJIŽNICE, SODELOVANJE PRI PROJEKTIH, RAZSTAVAH IN PROMOCIJSKIH DEJAVNOSTIH KNJIŽNICE, SODELOVANJE PRI EVALVACIJI E-VIROV IN E-STORITEV, IZVAJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENIH.
- Upravna enota delovnega mesta oziroma dela LJUBLJANA
- Izobrazba visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd., Družbene vede (podrobneje neopredeljeno)
- Trajanje zaposlitve Nedoločen čas
- Delovni čas polni delovni čas
- Delovne izkušnje 3 leta
- Znanje jezikov angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče
- Računalniška znanja urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno
- Drugi pogoji Opravljen bibliotekarski izpit, dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS 3 (obvezno dovoljenja A+B1+B2+C), moduli v sistemu COBISS, komunikacijske in organizacijske sposobnosti, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, kreativnost in zanesljivost, odgovornost pri prevzemanju nalog in vestnost, 3 leta delovnih izkušenj v visokošolski ali specialni knjižnici.
- KANDIDATE NAPOTUJE TUDI ZAVOD
- Prijava je mogoča do 13.6.2015
- Način prijave kandidatov kandidati naj pošljejo vlogo po pošti, kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti
- Urnik dela dvoizmensko
- Poskusno delo 6 mesecev
- Objava PD na Ljubljana
28.2.14
Odgovor Jelke Gazvoda iz MKL na javno pismo študentov
Spoštovani študenti in študentke, avtorji tega pisma,
Večkrat sem prebrala vaše pismo in vse bolj ugotavljam, da me je v resnici prizadelo. Iz njega veje razočaranje mlade izobražene generacije, diplomantov oddelka za bibliotekarstvo, ki podobno kot diplomanti prenekatere druge fakultete po dolgoletnem študiju ne morejo dobiti zaposlitve. Škoda, da pisma niste podpisali vsi sodelujoči (tudi ni imen tistih, ki se nanj anonimno in bolj ali manj agresivno odzivate na blogu), želela bi si videti za njim konkretne ljudi z imeni in priimki, ki v svoji prizadetosti iščejo morebitnega krivca, ki jih je pahnil v ta položaj.
V tem okviru razumem, da se Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč. Ta knjižnica bi, če bi mogla, z veseljem sprejela še marsikaterega mladega strokovnjaka, saj nam na prenekaterem področju primanjkuje ljudi. Čeprav imamo okrog 220 redno zaposlenih, je to ob naših 36 knjižnicah le dobrih 6 zaposlenih na knjižnico, ob tem da so nekatere zelo velike in odprte cele dneve v dveh izmenah – to številko pa zmanjšujemo še zaposleni v skupnih službah, blizu 50 nas je, ki skrbimo za vsakodnevno nemoteno poslovanje, strokovni razvoj ter enotno strokovno, tehnično, informacijsko in administrativno podporo vsem enotam in uporabnikom. Kot veste, je v teh časih nemogoče novo zaposlovanje, če dobimo soglasje MOL, lahko zaposlujemo samo na že obstoječih delovnih mestih, ki se iz različnih razlogov izpraznijo, največkrat zaradi upokojitve starejših sodelavcev in sodelavk. Tu ni nobenih neprijetnih resnic, nizkotnih načinov, nobenega metanja prošenj v koše za smeti, nobene diskriminacije diplomiranih bibliotekarjev in tudi ne nepravilnega ali protizakonitega zaposlovanja.
Morda lahko spremenim vaše prepričanje o krivičnem kadrovanju v MKL, če vam poskušam pojasniti, kako potekajo pri nas postopki zaposlovanja. Ker ste končali (ali končujete) študij bibliotekarstva, domnevam, da veste, katera strokovna (knjižničarska) delovna mesta obstajajo v knjižnicah in da ta mesta določa knjižnična zakonodaja. V MKL imamo tri stopnje strokovnih delovnih mest, na katerih se izvaja delo z uporabniki knjižničnih zbirk, informacijskih virov in drugih storitev na področjih bralne kulture in vseživljenjskega učenja, ki jih je zlasti v splošnih knjižnicah vse več. Ta delovna mesta so opredeljena tako v zakonodaji o knjižničarstvu kot v kolektivni pogodbi in jih zasedajo zaposleni s tremi stopnjami izobrazbe: knjižničarji s srednješolsko izobrazbo, višji knjižničarji z višješolsko (večinoma bivšo pedagoško akademijo) in bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (oz. njenimi bolonjskimi variantami). Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno (večinoma gre tu za delo evidentiranja izposoje in vračanja gradiva na »šalterjih«). Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne – za nekatera dela so bolj primerni tisti, ki diplomirajo na bibliotekarstvu, za druga pa diplomanti drugih strok.
Prav slednje želimo dopovedati tistim, ki nameravajo v dopolnitvah zakona o knjižničarstvu uveljaviti absolutno prioriteto zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev tako, da bi organizacijsko in predvsem finančno otežili ali celo onemogočili zaposlovanje delavcev drugih strok, ki jih pri sodobnem poslovanju knjižnic nujno potrebujemo. Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF? Kot gotovo veste, se je tudi MKL izrekla proti spremembam zakona, ki bi tako močno omejile ali celo onemogočile zaposlovanje drugih strok v knjižnicah. S tem pa se nikakor nismo izrekli proti zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev in jih bomo tudi v prihodnje zaposlovali povsod tam, kjer bo njihovo znanje prišlo najbolj do veljave in bo prispevalo k razvoju knjižnice.
Če smo torej pred kratkim objavili nekaj prostih delovnih mest knjižničarjev (in ne bibliotekarjev), je bilo to zato, ker so sodelavke s srednješolsko izobrazbo odšle v pokoj in smo morali njihova mesta ponovno zasesti z ljudmi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Na nivoju V. stopnje pač nimamo na voljo ljudi z bibliotekarsko izobrazbo, s tem se verjetno strinjate. Zato na teh mestih zaposlujemo večinoma gimnazijske maturante, pa tudi druge srednješolsko izobražene ljudi, ki nato po vodstvom mentorjev ter neposredno prakso na delu, opravljanjem bibliotekarskega izpita in drugim internim in eksternim izobraževanjem pridobijo potrebna znanja za delo na evidenci izposoje in nekaterih drugih delih. V MKL veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih.
Kadar se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo ljudje z dokončano fakulteto, je nekaj narobe – v našem primeru je kriva brezposelnost, ki visoko izobraženim onemogoča zaposlovanje na ustreznih delovnih mestih. Če bi bil trg dela odprt, zagotovo nobenemu diplomiranemu bibliotekarju ne bi prišlo na misel, da bi se prijavil na delovno mesto knjižničarja in po tolikih letih študija prejemal pol manjšo plačo kot njegov kolega, ki je zaposlen na mestu bibliotekarja, poleg tega pa bi imel bolj malo možnosti za sebi primeren strokovni razvoj. Zato stanje, ki ga opisujeta dve študentki, zagotovo ni normalno in prepričana sem, da moji sodelavci, ki so bili v komisiji, z njima niso ravnali nič narobe, domnevam, da so jima le povedali, da iščemo in bomo zaposlili nekoga s srednjo izobrazbo. Tako sta tudi prejeli obvestilo, da nista bili izbrani – njunih prošenj torej nismo vrgli v koš, če prav razumem.
Kar pa zadeva kakovost storitev, se v MKL trudimo, da bi bile čim boljše. Vsak zaposleni ima svoje naloge in diplomirani bibliotekarji zagotovo veste, kaj lahko pričakujete od izposojevalca in kaj od informatorja, pa najbrž tudi to, da so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko – za književnost verjetno literarni komparativisti, za naravoslovne vede biologi, kemiki ipd., za družboslovje sociologi, politologi, ekonomisti, za glasbo glasbeniki ali muzikologi. Za delo z otroki so dobrodošli pedagogi in psihologi, za delo z odraslimi andragogi, pa tudi tehniki, jezikoslovci, informatiki in številni drugi. Res, diplomirani bibliotekarji so v MKL specialisti za posebna področja, od nabave, inventarizacije in obdelave gradiva ter gradnje zbirk, do razvoja, analitike in območnosti, so tudi dobri informatorji in organizatorji. Vsa ta različna znanja, ki jih imajo naši zaposleni, tudi neformalna ali celo ljubiteljska, MKL omogočajo, da je to, kar je – ena boljših knjižnic, tudi če ni vedno idealna. Se pa trudimo.
In ni res, da uporabniki mislijo, da smo knjižničarji (in tu uporabljam ta izraz v splošnem pomenu, ne kot naziv delovnega mesta) neuporabni in nesposobni. Anketa, ki jo je pred časom izvedlo Združenje splošnih knjižnic, je pokazala, da niti od daleč ni tako. Uporabniki namreč splošne knjižnice cenijo in zelo podpirajo. Dodajam povezavo do omenjene Javnomnenjske raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf . Zagotovo pa nobeno stanje ni tako, da se ga ne bi dalo izboljšati – zelo si želim, da bi MKL imela možnost kdaj zaposliti večje število mladih izobraženih ljudi z novimi idejami, znanjem in pripravljenostjo sodelovati pri ustvarjanju nečesa dobrega, takih, ki ne bi samo iskali redne službe, ampak predvsem profesionalne izzive.
Spoštovani študenti, upam, da sem vam vsaj malo pojasnila princip izbora novih zaposlenih v MKL. Kakor si vi želite dostojne obravnave, si dostojne razprave o strokovnih problemih želim tudi sama. Verjemite, da marsičesa o dejanskem delu, težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic (še) ne veste, zato je morda bolje, da ne sodite na pamet in ne obtožujete kar počez, predvsem pa v tovrstnih razpravah ne bi smelo biti prostora za žalitve. Tudi direktorice (in direktorji) knjižnic smo namreč samo ljudje.
V nadaljevanju vam pošiljam še nekaj pojasnil v zvezi s kadrovsko situacijo v MKL in zaposlovanjem v zadnjem letu. Te podatke smo kot pojasnila k vašemu pismu poslali tudi nekaterim medijem in Ministrstvu za kulturo.
Z lepimi pozdravi,
Večkrat sem prebrala vaše pismo in vse bolj ugotavljam, da me je v resnici prizadelo. Iz njega veje razočaranje mlade izobražene generacije, diplomantov oddelka za bibliotekarstvo, ki podobno kot diplomanti prenekatere druge fakultete po dolgoletnem študiju ne morejo dobiti zaposlitve. Škoda, da pisma niste podpisali vsi sodelujoči (tudi ni imen tistih, ki se nanj anonimno in bolj ali manj agresivno odzivate na blogu), želela bi si videti za njim konkretne ljudi z imeni in priimki, ki v svoji prizadetosti iščejo morebitnega krivca, ki jih je pahnil v ta položaj.
V tem okviru razumem, da se Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč. Ta knjižnica bi, če bi mogla, z veseljem sprejela še marsikaterega mladega strokovnjaka, saj nam na prenekaterem področju primanjkuje ljudi. Čeprav imamo okrog 220 redno zaposlenih, je to ob naših 36 knjižnicah le dobrih 6 zaposlenih na knjižnico, ob tem da so nekatere zelo velike in odprte cele dneve v dveh izmenah – to številko pa zmanjšujemo še zaposleni v skupnih službah, blizu 50 nas je, ki skrbimo za vsakodnevno nemoteno poslovanje, strokovni razvoj ter enotno strokovno, tehnično, informacijsko in administrativno podporo vsem enotam in uporabnikom. Kot veste, je v teh časih nemogoče novo zaposlovanje, če dobimo soglasje MOL, lahko zaposlujemo samo na že obstoječih delovnih mestih, ki se iz različnih razlogov izpraznijo, največkrat zaradi upokojitve starejših sodelavcev in sodelavk. Tu ni nobenih neprijetnih resnic, nizkotnih načinov, nobenega metanja prošenj v koše za smeti, nobene diskriminacije diplomiranih bibliotekarjev in tudi ne nepravilnega ali protizakonitega zaposlovanja.
Morda lahko spremenim vaše prepričanje o krivičnem kadrovanju v MKL, če vam poskušam pojasniti, kako potekajo pri nas postopki zaposlovanja. Ker ste končali (ali končujete) študij bibliotekarstva, domnevam, da veste, katera strokovna (knjižničarska) delovna mesta obstajajo v knjižnicah in da ta mesta določa knjižnična zakonodaja. V MKL imamo tri stopnje strokovnih delovnih mest, na katerih se izvaja delo z uporabniki knjižničnih zbirk, informacijskih virov in drugih storitev na področjih bralne kulture in vseživljenjskega učenja, ki jih je zlasti v splošnih knjižnicah vse več. Ta delovna mesta so opredeljena tako v zakonodaji o knjižničarstvu kot v kolektivni pogodbi in jih zasedajo zaposleni s tremi stopnjami izobrazbe: knjižničarji s srednješolsko izobrazbo, višji knjižničarji z višješolsko (večinoma bivšo pedagoško akademijo) in bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (oz. njenimi bolonjskimi variantami). Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno (večinoma gre tu za delo evidentiranja izposoje in vračanja gradiva na »šalterjih«). Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne – za nekatera dela so bolj primerni tisti, ki diplomirajo na bibliotekarstvu, za druga pa diplomanti drugih strok.
Prav slednje želimo dopovedati tistim, ki nameravajo v dopolnitvah zakona o knjižničarstvu uveljaviti absolutno prioriteto zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev tako, da bi organizacijsko in predvsem finančno otežili ali celo onemogočili zaposlovanje delavcev drugih strok, ki jih pri sodobnem poslovanju knjižnic nujno potrebujemo. Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF? Kot gotovo veste, se je tudi MKL izrekla proti spremembam zakona, ki bi tako močno omejile ali celo onemogočile zaposlovanje drugih strok v knjižnicah. S tem pa se nikakor nismo izrekli proti zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev in jih bomo tudi v prihodnje zaposlovali povsod tam, kjer bo njihovo znanje prišlo najbolj do veljave in bo prispevalo k razvoju knjižnice.
Če smo torej pred kratkim objavili nekaj prostih delovnih mest knjižničarjev (in ne bibliotekarjev), je bilo to zato, ker so sodelavke s srednješolsko izobrazbo odšle v pokoj in smo morali njihova mesta ponovno zasesti z ljudmi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Na nivoju V. stopnje pač nimamo na voljo ljudi z bibliotekarsko izobrazbo, s tem se verjetno strinjate. Zato na teh mestih zaposlujemo večinoma gimnazijske maturante, pa tudi druge srednješolsko izobražene ljudi, ki nato po vodstvom mentorjev ter neposredno prakso na delu, opravljanjem bibliotekarskega izpita in drugim internim in eksternim izobraževanjem pridobijo potrebna znanja za delo na evidenci izposoje in nekaterih drugih delih. V MKL veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih.
Kadar se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo ljudje z dokončano fakulteto, je nekaj narobe – v našem primeru je kriva brezposelnost, ki visoko izobraženim onemogoča zaposlovanje na ustreznih delovnih mestih. Če bi bil trg dela odprt, zagotovo nobenemu diplomiranemu bibliotekarju ne bi prišlo na misel, da bi se prijavil na delovno mesto knjižničarja in po tolikih letih študija prejemal pol manjšo plačo kot njegov kolega, ki je zaposlen na mestu bibliotekarja, poleg tega pa bi imel bolj malo možnosti za sebi primeren strokovni razvoj. Zato stanje, ki ga opisujeta dve študentki, zagotovo ni normalno in prepričana sem, da moji sodelavci, ki so bili v komisiji, z njima niso ravnali nič narobe, domnevam, da so jima le povedali, da iščemo in bomo zaposlili nekoga s srednjo izobrazbo. Tako sta tudi prejeli obvestilo, da nista bili izbrani – njunih prošenj torej nismo vrgli v koš, če prav razumem.
Kar pa zadeva kakovost storitev, se v MKL trudimo, da bi bile čim boljše. Vsak zaposleni ima svoje naloge in diplomirani bibliotekarji zagotovo veste, kaj lahko pričakujete od izposojevalca in kaj od informatorja, pa najbrž tudi to, da so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko – za književnost verjetno literarni komparativisti, za naravoslovne vede biologi, kemiki ipd., za družboslovje sociologi, politologi, ekonomisti, za glasbo glasbeniki ali muzikologi. Za delo z otroki so dobrodošli pedagogi in psihologi, za delo z odraslimi andragogi, pa tudi tehniki, jezikoslovci, informatiki in številni drugi. Res, diplomirani bibliotekarji so v MKL specialisti za posebna področja, od nabave, inventarizacije in obdelave gradiva ter gradnje zbirk, do razvoja, analitike in območnosti, so tudi dobri informatorji in organizatorji. Vsa ta različna znanja, ki jih imajo naši zaposleni, tudi neformalna ali celo ljubiteljska, MKL omogočajo, da je to, kar je – ena boljših knjižnic, tudi če ni vedno idealna. Se pa trudimo.
In ni res, da uporabniki mislijo, da smo knjižničarji (in tu uporabljam ta izraz v splošnem pomenu, ne kot naziv delovnega mesta) neuporabni in nesposobni. Anketa, ki jo je pred časom izvedlo Združenje splošnih knjižnic, je pokazala, da niti od daleč ni tako. Uporabniki namreč splošne knjižnice cenijo in zelo podpirajo. Dodajam povezavo do omenjene Javnomnenjske raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf . Zagotovo pa nobeno stanje ni tako, da se ga ne bi dalo izboljšati – zelo si želim, da bi MKL imela možnost kdaj zaposliti večje število mladih izobraženih ljudi z novimi idejami, znanjem in pripravljenostjo sodelovati pri ustvarjanju nečesa dobrega, takih, ki ne bi samo iskali redne službe, ampak predvsem profesionalne izzive.
Spoštovani študenti, upam, da sem vam vsaj malo pojasnila princip izbora novih zaposlenih v MKL. Kakor si vi želite dostojne obravnave, si dostojne razprave o strokovnih problemih želim tudi sama. Verjemite, da marsičesa o dejanskem delu, težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic (še) ne veste, zato je morda bolje, da ne sodite na pamet in ne obtožujete kar počez, predvsem pa v tovrstnih razpravah ne bi smelo biti prostora za žalitve. Tudi direktorice (in direktorji) knjižnic smo namreč samo ljudje.
V nadaljevanju vam pošiljam še nekaj pojasnil v zvezi s kadrovsko situacijo v MKL in zaposlovanjem v zadnjem letu. Te podatke smo kot pojasnila k vašemu pismu poslali tudi nekaterim medijem in Ministrstvu za kulturo.
Z lepimi pozdravi,
Jelka Gazvoda
direktorica MKL
13.4.12
Poklicna pot bibliotekarja
 |
Sekcija za izobraževanje in kadre pri ZBDS vabijo na strokovno srečanje "Poklicna pot bibliotekarja" |
|
Srečanje bo v torek, 24. april 2012, od 17. do 20. ure v Ljubljani, Trubarjeva hiša literature. Namenjeno je izmenjavi izkušenj in mnenj o zaposlitvenih možnosti diplomiranih bibliotekarjev, njihovem delu in delovnih pogojev. K pogovoru smo povabili diplomirane bibliotekarje, ki so zaposleni v knjižničarstvu in izven knjižničarstva. Pridružili se nam bosta tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije mag. Sabina Fras Popovič in predstavnica Zveze splošnih knjižnic mag. Jelka Gazvoda.
Program:
17:10 Pozdravni nagovor in predstavitev DBL (mag. Maja Božič)
17:20 Predstavitev ZBDS (mag. Sabina Fras Popovič)
17:35 Možnosti zaposlovanja v splošnih knjižnicah (mag. Jelka Gazvoda)
17:50 Predstavitve poklicnih poti diplomiranih bibliotekarjev, njihovega dela in
kvalifikacij, potrebnih za njihovo delovno mesto
18:50 Razprava
Vljudno vabljeni! Pričakujemo predvsem študente bibliotekarstva, saj je srečanje namenjeno predvsem njim, ker jim želimo omogočiti neformalno srečanje z bodočimi delodajalci in sodelavci.
25.11.11
Prosto delovno mesto
Centralna ekonomska knjižnica UL Ekonomska fakulteta razpisuje prosto delovno mesto bibliotekarja na izposoji za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Prijave sprejema kadrovska služba EF do vključno 2.12.2011, nastop dela 1.1.2012.
Razpis
Razpis
14.12.10
Pogledi Biblioteama na dogodke v MKL - "Pojasnilo direktorice Jelke Gazvoda v zvezi z zaposlitvami novih delavcev v letu 2010" - 1.del
Gre za precej pomembno zadevo (več na:
Sum nestrokovnega in neetičnega kadrovanja v MKL) zato smo se odločili, da jo objavimo v razširjeni obliki, vendar za lažji pregled v dveh delih. V prvem delu podamo splošna opažanja glede prijav, v drugem delu pa podamo naša načelna mnenja tako o tej zadevi kot o zaposlovanju nasploh. Upamo da se boste prebili skozi besedilo in nanj podali vaša mnenja.
Direktorica MKL Jelka Gazvoda je bila v naših poizvedbah ustrežljiva in nam je na našo prošnjo poslala več dokumentov, ki se tičejo politike zaposlovanja. Prvi dokument objavljamo v celoti (z dovoljenjem), gre pa za "Pojasnilo v zvezi z zaposlitvami novih delavcev v letu 2010". Drugi dokument je interne narave in ga ne bomo objavili, ga bomo pa povzeli in podali naša razmišljanja. Gre za pravzaprav izjemno priložnost vpogleda v tabele s prijavljenimi kandidati za omenjena sporna delovna mesta in pravzaprav za izjemno priložnost vpogleda v metodologijo ocenjevanja kandidatov neke večje slovenske knjižnice. Šlo je za naslednja delovna mesta:
1. delovno mesto višjega knjižničarja v knjižnici Jožeta Mazovca
2. delovno mesto knjižničarjev v knjižnici Prežihov Voranc in knjižnici Bežigrad
3. delovno mesto bibliotekarja v knjižnici Jožeta Mazovca
Na 1. delovno mesto višjega knjižničarja so bili zahtevani naslednji pogoji:
- VI. stopnja izobrazbe bibliotekarske, družboslovne ali druge ustrezne smeri;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – višji knjižničar (pripravnik ali začetnik ga mora narediti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: aktivno znanje slovenskega jezika, pasivno znanje enega tujega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.
MKL je v drugem dokumentu zastavil malce drugačne pogoje (v internem zapisu): splošna razgledanost, sposobnost prijaznega komuniciranja z uporabniki, dvoizmensko delo in sobotna dežurstva. Predvideno je petmesečno poskusno delo. Na razpis za to delovno mesto se je prijavilo 15 kandidatov. Izbran je bil eden. Kandidati so bili razvrščeni v tabelo, kjer so v 1.stolpcu Pogoji, v 2. stolpcu Izobrazba, v 3. stolpcu Dodatna znanja, v 4. Delovne izkušnje in v 5. Komunikativnost in drugo (opažanja komisije).
Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- samo 2 kandidata sta že imela opravljeni bibliotekarski izpit;
- 8 kandidatov ni poznalo sistema COBISS;
- ustrezne računalniške programe so obvladali vsi;
- več kot polovica kandidatov je imelo VII stopnjo izobrazbe.
Na 2. delovno mesto knjižničarjev so bili zahtevani naslednji pogoji:
- izobrazba: V. stopnja izobrazbe;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – knjižničar (pripravnik ali začetnik v stroki ga mora opraviti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: znanje slovenskega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.
Pri tem delovnem mestu je MKL v internem dopisu dodal, da so zaželjene trimesečne delovne izkušnje na podobnih delih v knjižnici, ni bil pa to pogoj. Predvideno je bilo trimesečno poskusno delo. Na razpis se je prijavilo 17 kandidatov, od tega so izbrali tri.
Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- kar 8 kandidatov je imelo VII stopnjo izobrazbe - izbran ni bil noben od teh, saj pravijo da praviloma ne zaposlujejo ljudi s to izobrazbo na to delovno mesto;
- noben od kandidatov ni imel opravljenega bibliotekarskega izpita;
- 4 kandidati so poznali sistem COBISS.
Na 3. delovno mesto bibliotekarja so bili zahtevani naslednji pogoji:
- izobrazba: VII/2. stopnja izobrazbe bibliotekarske, družboslovne ali druge ustrezne smeri;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – bibliotekar (pripravnik ali začetnik ga mora narediti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: aktivno znanje slovenskega jezika, aktivno znanje enega tujega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.
Pri tem delovnem mestu je MKL v svojem dokumentu navedel še poznavanje vseh osnovnih delovnih procesov v splošni knjižnici. Predvideno je petmesečno poskusno delo. Na razpis se je prijavilo 27 kandidatov, od tega je bil izbran en.
Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- pogoja izobrazbe ni izpolnjevalo 5 kandidatov;
- en kandidat ni imel opravljenega izpita kljub več kot dveletnemu delu v knjižnici (kako je to mogoče?);
- 3 kandidati so imeli že opravljen bibliotekarski izpit;
- 7 kandidatov ni poznalo sistema COBISS.
Toliko zaenkrat. Vabimo vas, da si v drugem delu preberete naša načelna mnenja o zaposlovanju in zahtevah delodajalcev, glede kandidatov in sistema "ocenjevanja" kandidatov.
Načelna mnenja Biblioteama na dogodke v MKL in o zaposlovanju ter zahtevah delodajalcev na splošno - 2.del
V drugem delu predstavitve problematike (prvi del je govoril o razpisnih pogojih), bomo predstavili naše splošne opazke glede kandidatov in sistema "ocenjevanja" kandidatov:
- Delovnih mest krinično primanjkuje. To dokazujejo prijave kandidatov, ki so iz vseh vetrov. Cela kopica profesorjev, gimnazijskih maturantov, od zgodovinarjev do ekonomistov.
- Sama sistematizacija je zastavljena tako, da se v njej lahko najdejo takorekoč vsi. MKL ne pogojuje delovnega mesta z izkušnjami, saj želijo, kot pravijo, sami usposobiti ljudi.
- Pod dodatna znanja kandidati navajajo vse mogoče - od certifikata ECDL, obvladovanje vseh mogočih tujih jezikov, poznavanje okolja Windows, poznavanje svetovnega spleta (nas resnično zanima, kaj to pomeni?) ipd.
- Kar se tiče delovnih izkušenj, lahko povemo to, da je večina kandidatov pravzaprav nepismenih na temu področju, saj navajajo praktično vse vrste dela, ki so ga opravljali. Koga to pravzaprav zanima? Pod delovne izkušnje se navajajo izkušnje, ki so v povezavi z delovnim mestom, na katerega se prijavljate!
- Zdi se, da je MKL na položaj, ki prinese "največ točk" postavil prav komunikativnost in ne izobrazbo ter delovne izkušnje. Vsi izbrani kandidati so bili prav na tem mestu najbolje ocenjeni.
O problemu kadrovanja se v knjižnicah nasploh zelo malo govori, še manj pa je o tem napisanega ali raziskanega - mislimo da je ravno ta primer dober, da o tem spregovorimo. Omenili bi nekaj izzivov na to temo:
- Poznavanje paketa Microsoft ni danes nobeno računalniško znanje več. To obvlada vsak osnovnošolec. Smešno je tudi navajanje poznavanja spleta. Nekateri izmed nas smo po službeni dolžnosti in tudi v prostem času na spletu 10 ur in več dnevno pa ne bomo nikoli trdili, da poznamo splet. Danes je precej bolj pomembno, ali znamo preko spleta z uporabniki vzpostaviti stike, ali mu znamo poiskati informacije v preverjenih spletnih virih in nasploh, ali smo "spletno pismeni".
- V okviru t.i. socialnih znanj in kompetenc je premalo poudarka na timskem delu. Danes procesi v knjižnici niso več strogo ločeni in bodo čedalje manj. Sposobnost timskega dela je izjemnega pomena.
- Na prejšno alinejo se delno navezujejo tudi organizacijska znanja - ali je kandidat poleg delovanja v skupini sposoben tudi kdaj sam "prijeti vajeti v roke"?
- Dobro bi bilo, da bi se delodajalci med seboj uskladili in kot nujno zapovedali samo prijave preko evropskega CV, ki je standardna oblika življenjepisa.
- Ali se na tovrstnih intervjujih sprašuje kaj o lastni ustanovi? Ali je kandidat, ki se prijavi na delo v MKL, pa ne ve nič o MKL, resen kandidat?
Za konec tega članka pa bomo dodali še nekaj konkretnih opazk glede same situacije v MKL:
- Po pregledanem gradivu lahko zaenkrat trdimo, da ni šlo za kršenje zakona.
- Sodeč po videnem gradivu ne moremo trditi, da so izbrani kandidati res najboljši možni kandidati - po našem mnenju ne izstopajo preveč.
- Po našem mnenju ne gre toliko za problem tovrstnega zaposlovanja, kot pa izjemno napetih odnosov znotraj knjižnice. Uprava bi lahko v takšnih situacijah še pred dano odločitvijo razložila zaposlenim kako in kaj - morda bi bil lahko tudi kdo od zaposlenih v kadrovski komisiji? Na tem mestu namreč še ni razčiščeno, kako je bil izničen konflikt interesov v sami komisiji.
Vodstvo načeloma ne odgovarja zaposlenim v smislu neke odgovornosti po dolžnosti. Je pa ta anonimka resen pokazatelj, da so odnosi v MKL resno skrhani in so posledično vso zadevo pripeljali tako daleč.
- Delovnih mest krinično primanjkuje. To dokazujejo prijave kandidatov, ki so iz vseh vetrov. Cela kopica profesorjev, gimnazijskih maturantov, od zgodovinarjev do ekonomistov.
- Sama sistematizacija je zastavljena tako, da se v njej lahko najdejo takorekoč vsi. MKL ne pogojuje delovnega mesta z izkušnjami, saj želijo, kot pravijo, sami usposobiti ljudi.
- Pod dodatna znanja kandidati navajajo vse mogoče - od certifikata ECDL, obvladovanje vseh mogočih tujih jezikov, poznavanje okolja Windows, poznavanje svetovnega spleta (nas resnično zanima, kaj to pomeni?) ipd.
- Kar se tiče delovnih izkušenj, lahko povemo to, da je večina kandidatov pravzaprav nepismenih na temu področju, saj navajajo praktično vse vrste dela, ki so ga opravljali. Koga to pravzaprav zanima? Pod delovne izkušnje se navajajo izkušnje, ki so v povezavi z delovnim mestom, na katerega se prijavljate!
- Zdi se, da je MKL na položaj, ki prinese "največ točk" postavil prav komunikativnost in ne izobrazbo ter delovne izkušnje. Vsi izbrani kandidati so bili prav na tem mestu najbolje ocenjeni.
O problemu kadrovanja se v knjižnicah nasploh zelo malo govori, še manj pa je o tem napisanega ali raziskanega - mislimo da je ravno ta primer dober, da o tem spregovorimo. Omenili bi nekaj izzivov na to temo:
- Poznavanje paketa Microsoft ni danes nobeno računalniško znanje več. To obvlada vsak osnovnošolec. Smešno je tudi navajanje poznavanja spleta. Nekateri izmed nas smo po službeni dolžnosti in tudi v prostem času na spletu 10 ur in več dnevno pa ne bomo nikoli trdili, da poznamo splet. Danes je precej bolj pomembno, ali znamo preko spleta z uporabniki vzpostaviti stike, ali mu znamo poiskati informacije v preverjenih spletnih virih in nasploh, ali smo "spletno pismeni".
- V okviru t.i. socialnih znanj in kompetenc je premalo poudarka na timskem delu. Danes procesi v knjižnici niso več strogo ločeni in bodo čedalje manj. Sposobnost timskega dela je izjemnega pomena.
- Na prejšno alinejo se delno navezujejo tudi organizacijska znanja - ali je kandidat poleg delovanja v skupini sposoben tudi kdaj sam "prijeti vajeti v roke"?
- Dobro bi bilo, da bi se delodajalci med seboj uskladili in kot nujno zapovedali samo prijave preko evropskega CV, ki je standardna oblika življenjepisa.
- Ali se na tovrstnih intervjujih sprašuje kaj o lastni ustanovi? Ali je kandidat, ki se prijavi na delo v MKL, pa ne ve nič o MKL, resen kandidat?
Za konec tega članka pa bomo dodali še nekaj konkretnih opazk glede same situacije v MKL:
- Po pregledanem gradivu lahko zaenkrat trdimo, da ni šlo za kršenje zakona.
- Sodeč po videnem gradivu ne moremo trditi, da so izbrani kandidati res najboljši možni kandidati - po našem mnenju ne izstopajo preveč.
- Po našem mnenju ne gre toliko za problem tovrstnega zaposlovanja, kot pa izjemno napetih odnosov znotraj knjižnice. Uprava bi lahko v takšnih situacijah še pred dano odločitvijo razložila zaposlenim kako in kaj - morda bi bil lahko tudi kdo od zaposlenih v kadrovski komisiji? Na tem mestu namreč še ni razčiščeno, kako je bil izničen konflikt interesov v sami komisiji.
Vodstvo načeloma ne odgovarja zaposlenim v smislu neke odgovornosti po dolžnosti. Je pa ta anonimka resen pokazatelj, da so odnosi v MKL resno skrhani in so posledično vso zadevo pripeljali tako daleč.
10.12.10
Pojasnilo direktorice MKL Jelke Gazvoda Oddelku za kulturo MU MOL
8.12.2010 smo od Oddelka za kulturo MU MOL prejeli pojasnilo direktorice MKL Jelke Gazvoda glede zaposlovanja v Mestni knjižnici Ljubljana. Dovoljena nam je bila objava dokumenta - zato ga na tem mestu objavljamo. Navkljub dovoljenju smatramo, da ni potrebno izpostavljati zaposlenih z imeni, zato smo v dokumentu izbrisali imena:
Kadrovanje MKLa
Kadrovanje MKLa
Naročite se na:
Objave (Atom)