3.2.10

E-bralniki v MKL

V MKL, Knjižnici Bežigrad izposojajo na bralnikih Kolibri V3 izbrane elektronske knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev. Prve izkušnje bodo pokazale ali je v splošnih knjižnicah smiselno nove nosilce zapisov vključiti med storitve kot stalno ponudbo. Izposoja bralnikov poteka v okviru projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!«

Povzeto po:
http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl

Imate z bralniki kakšne izkušnje? Mene preseneča, da so izbrali bralnik Kolibri, ter da po mojih podatkih založba Ruslica prodaja e-knjige le v formatih, ki se jih ne da brati na podobnih bralnikih.

13 komentarjev:

  1. Pobuda je zanimiva in projekt hvale vreden, zanimajo me rezultati in predvsem seveda to, kakšen bo interes in odziv bralcev. Pa seveda njihovo mnenje, komentarji, kritike in želje. Katere knjige bodo uspešnice na kolibrijevih zaslonih? In koliko časa bodo kolibriji ostali pri življenju.

    Zanimivo je, da Kolibri opisujejo kot slovenski proizvod . . . Predstavili so ga na slovenskem knjižnem sejmu pred dvema letoma, res ga prodaja slovenska firma in programska oprema je delno naša, kar primeš v roke, pa je bolj z onega konca sveta, kjer je taval Marco Polo. Cena bralnika je pretirana, funkcije skromne, zanesljivost pa kakor kdaj.

    Izbor vsebin pri Ruslici je zelo skromen, res pa so cene dokaj nizke. Format je uporaben (lit) in ne dela težav, kaj preveč pa človek ne sme pričakovati. Z brezplačnim MS Readerjem se jih lepo lista tudi na navadnem računalniku.

    OdgovoriIzbriši
  2. Po mojem mnenju se knjig NE da brati na navadnem računalniku. Zaslon in sama postavitev računalnika sta za povsem to neprimerna.
    Format lit pa počasi zamira in se na novih bralnikih ne uporablja več. Tam je postal skoraj edini uporabljani format epub, čeprav se tudi na tem področju še išče rešitve.

    OdgovoriIzbriši
  3. @Janez

    Se popolnoma strinjam s tabo - gre za izjemno zanimivo pobudo in hvale vreden projekt. Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker so zaorali ledino. Kot je meni znano gre res za slovenski proizvod, kljub dejstvu, da je verjetno cela kopica stvari pri tem bralniku "outsourcana". Nekaj podatkov o tem bralniku lahko preberemo na strani Didakte. Trenutno je zunaj tudi novejša verzija Kolibri-Hanlin V5 za ceno slabih 190€.

    Kar se standarda tiče, ima Mitja prav. Razvoj bodo seveda narekovale največja podjetja na tem področju in "epub" ima zelo realne možnosti, da se postane uveljavljen standard.

    Mene osebno zanimajo naslednje zadeve:

    - Želel bi, da imajo v knjižnici nekaj tovrstnih bralnikov na voljo in da lahko uporabniki, ko so fizično v knjižnici, berejo vse, kar knjižnica v spletnem okolju ponuja. (za primer naj navedem Barnes&Nobles s svojim nook-om v svojih knjigarnah)

    - Želel bi vedeti, kako potekajo naslednje stvari: avtorske pravice za novejšo literaturo in pogajanja z morebitnimi drugimi ponudniki e-bralnikov. Ker so avtorske pravice že stvar širše debate, me tako predvsem zanima drugo vprašanje. Ali smo sposobni v Sloveniji pridobiti sponzorja kot je npr. Barnes&Nobles oziroma Amazon, ki bi odstopila v sponzorske namene recimo 100 kosov svojih bralnikov?

    Toliko zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Tilen, zakaj bi rad, da uporabniki, ko so fizično v knjižnici, berejo vse? Zakaj pa ne kjerkoli in kadarkoli?
    žal se bojim, da nas tuje založbe nas ne bodo niti povohale. Domače pa se očitno ne upajo ali ne znajo ukvarjati s tem.

    OdgovoriIzbriši
  5. @Mitja

    Ne toliko da berejo vse, ampak da imajo možnost brati vse. Čeprav avtorske pravice v tem smislu niso dorečene, sploh kar se tiče knjižničarskega sistema. Idealno bi pa seveda bilo, če bi lahko s tovrstnim bralnikom lahko kjerkoli dostopal do elektronskega fonda knjižnice. Tuje založbe nas ne bodo povohale, prav imaš. Sprašujem se, koliko lahko pripomoremo k temu, da nas. Moje osebno mnenje je, da se z dobrimi pogajalci da doseči marsikaj.

    OdgovoriIzbriši
  6. @Mitja, s teboj se strinjam, sem samo komentiral, da Kolibri zna brati Rusličin format. Kar se pa branja e-knjig na tradicionalnem računalniku tiče, ni to glede zaslona in postavitve nič boljše/slabše od Kolibrija, svoje seveda naredi edino majhna velikost in prenosljivost same naprave in e-papir oz. črnilo. Edina resnična pridobitev poleg slednjih dveh je ta hip velika avtonomija zaradi majhne porabe energije. Meni je (bil) Kolibri zanimiv kot igračka in tu se že skoraj neha.

    @Tilen, No.15, Keyandong Road, Nankai District, Tianjin, China je daleč od Tromostovja ( http://www.jinke.com.cn/Compagesql/English/embedpro/index.asp ), Hanlin V5 pa ima še manjši zaslon (5 palcev), meni je že prejšnji 6-palčni na spodnji meji sprejemljivega in čakam kaj večjega . . . Cenejši pa je predvsem na račun slušalk in trdega »ovoja«, obojega namreč nima. Težko si predstavljam prenašanje e-bralnika «kar tako« brez zaščite, za enkrat je še dokaj občutljiv.

    V malem ribniku so pač male ribe . . . Ruslica ima na policah okrog 100 e-naslovov ali manj in bi najbrž težko sponzorirala prav toliko bralnikov. Poleg tega je velik riziko predvsem tudi zaradi sedaj še nedovršenih bralnikov – takšna poteza je dobra reklama ali pa harakiri. Bralci bodo založbo ocenjevali (predvsem) po bralniku in manj po vsebinah, ki jih itak dobijo na papirju. Velika in renomirana založba laže tvega. Mene osebno bi taka ponudba (govorim o konkretnem bralniku) pritegnila samo kot eksperiment in nič več. Daljših besedil na njem ne berem. Se pa z njim igračkam . . . Ampak to sem počel že s Sinclairjevim Spectrumom, pa Atarijem in PC-jem, ko še ni imel trdega diska!

    OdgovoriIzbriši
  7. @Janez

    Kaj je pravzaprav zate tradicionalni računalnik/monitor? Je to katodni monitor, je to lcd monitor, je to oled monitor? Branju knjig se na kakršnem koli drugem monitorju, kot je oled, odpovem takoj. Največja prednost bralnikov je predvsem e-ink. Prenosljivi so tudi telefoni, veliko avtonomijo imajo tudi telefoni - velikost zaslonov pa je pri nekaterih telefonih tudi že zelo solidna.

    Kar se države izdelave tiče, sem že povedal. Malokateri tovrsten izdelek je narejen v eni državi.

    Kar se pa malega ribnika tiče ("per aspera ad astra") - se s tem preprosto ne morem strinjati. Velikost ribnika ne more biti razlog za kvaliteto rib v njem. Konkretno, moje delovno področje so med drugim tudi tuje znanstvene revije. Slovenija je zelo majhen ribnik za igralce velikosti npr. Elsevier Reed. A kljub temu smo v Sloveniji ne odpovedali, ampak celo povečali dostop do tovrstnega gradiva. Hrvaška odpoveduje vse po vrsti, slaba situacija je tudi v Avstriji in Italiji. Tako da po mojem ta argument odpade.

    OdgovoriIzbriši
  8. Tradicionalen je po SSKJ pač tisti, ki že nekaj časa obstaja in ni najnovejši krik mode ali razvoja tehnologije. Tradicionalen računalnik bi lahko bil potem vsak računalnik, ki ga glede na tehnološki razvoj ne oglašujejo kot veliko novost . . . torej večina namiznih in prenosnih računalnikov povprečnega uporabnika danes. Pri »povprečen« ni treba postavljati letvice previsoko.

    Ne spuščam se v razpravo o kakovosti (računalniških ali drugih) zaslonov, govorili smo pač samo o bralnikih v knjižnici in o Kolibriju konkretno in to sem imel v mislih. Zame je branje desetih strani na CRT še vedno bolj sprejemljivo kot branje iste količine besedila na Kolibriju! V resnici mi pri današnji kakovosti in velikosti ni všeč ne eno ne drugo. Rad pa bi videl korenjaka, ki bo prebral knjigo četudi na (danes) najboljšem telefonu in potem hotel brati še naslednjo!

    Prednosti in revolucionarnost e-črnila so nesporne, prav od tod tudi velika avtonomija, ki ji doslej še noben telefon, kaj šele računalnik, ne sega niti do kolen – vsaj dva tedna (tudi več) dnevne uporabe brez polnjenja baterij (preizkušeno) je meja, ki je telefoni niti v daljavi še ne vidijo, kaj šele, da bi jo dosegli. Avtonomija bralnika tudi zaradi možnosti prenašanja velike količine prednaloženih podatkov/knjig, ker telefonija cenovno in tudi tehnološko marsikdaj še vedno povsem zataji (povprečen Evropejec v tehnološko razviti Koreji niti telefonirati ne more, kaj šele, da bi si na spletu s telefonom nabiral knjige!).

    Velik ni vedno nujno dober in majhen ni vedno slab – McDonald's in domača kmečka oštarija sta lep primer . . . V malem ribniku so lahko tudi odlične ribe, so pa manjše . . . in v velikem oceanu je dosti velikih a tudi neužitnih! Z malo Slovenijo nisem imel v mislih kakovosti, pač pa ekonomsko omejene tržne možnosti, kar čutijo tudi založniki tradicionalne (sic!) tiskane knjige. Bralcev slovenske knjige je lahko celo teoretično največ dva milijona, kupcev menda še nikoli ni bilo niti 1% od te številke. Nekdo, ki obrne letno za nekaj deset tisoč evrov knjig, zato ne more ponuditi knjižnicam »zastonj« (ampak nobeno kosilo ni zares zastonj!) sto ali več bralnikov, kar je mala malica za založbo, ki obrne nekaj milijonov evrov ali dolarjev in ima potencialno klientelo milijardo ali več kupcev. 1% od tega je za pet Slovenij!

    Ja, seveda kupujemo več – ampak njihovega, ne našega! Zato bodo oni iz našega denarja lahko dali nekaj sto bralnikov v ameriške knjižnice!

    OdgovoriIzbriši
  9. Članek o tem je bil objavljen tudi v zadnji številki Knjižničarskih novic (Ločniškar-Fidler Mateja: Izposoja e-knjig na bralnikih v Mestni knjižnici Ljubljana. KN 2009, št. 12. str. 15-16), ki je dostopen tudi v elektronski izdaji KN na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si//knjiznicarskenovice/2009_12_izposoja.asp (POZOR, geslo!, zato tukaj ni direktne povezave)

    OdgovoriIzbriši
  10. @Janez

    Kdor ne prebere omenjenega članka, ne zamuja nič. V članku namreč ni povedano nič novega - gre predvsem za reklamo akciji. Pohvalno je, da se reklamira na več koncih, ne gre pa za dejansko kakršnokoli obliko strokovnega članka.

    OdgovoriIzbriši
  11. Glede na mojo "politično" usmerjenost in globoko prepričanje je poudarek predvsem na zadnji vrstici
    Pozor, geslo . . .
    v upanju, da bo puščica kdaj le zadela koga globoko v srce in bo premislil, ali ne bi šlo kako drugače.

    OdgovoriIzbriši
  12. @Janez

    Ne gre drugače. Brez gesla sta lahko dostopni Acta Chimica Slovenica in Materiali in tehnologije, slovenski reviji, ki sta med drugim poindeksirani v Web of Science, pri Knjižničarskih novicah pa gre za povsem drugačen koncept, ki ne dovoljuje prostega pristopa brez doplačila (/sarkazem off).

    OdgovoriIzbriši
  13. A potem se strinjava, da so tile bibliotekarski časopisi pravzaprav nepomembni (da ne rečem brez veze), ko pa so kar tako vsakemu na razpolago . . . ?

    OdgovoriIzbriši